»Srebrni drobci prahu so se lesketali v zraku, igrivo poplesavali in iskali primeren kotiček za pristanek, medtem ko se je nevihtno bobnenje sesalnika končno umaknilo proti jugu dežele, da je svet po dolgem in počez zagrnila debela odeja tišine,« beremo v uvodu pripovedi o dečku, ki se premražen znajde na obali Večnega morja. Ta je pisatelju in uredniku kulturne redakcije Dela Andreju Predinu na nocojšnji podelitvi prinesla nagrado desetnica.

Knjiga Arlan pod preprogo je primerna tako za individualno kot za skupno, družinsko branje. FOTO: promocijsko gradivo

Nagrado, vredno 2000 evrov, letno podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, in sicer za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja (za obdobje zadnjih treh let). Tudi letos je izbor del, ki ustrezajo pravilniku o nagradi desetnica, pripravila Dragica Haramija, o nominiranih delih pa je odločala žirija v sestavi Aksinja Kermauner (predsednica), Igor Bratož, Nataša Konc Lorenzutti, Majda Koren in Magdalena Svetina Terčon.

Slednje je knjiga Arlan pod preprogo (založba Morfem, 2022), namenjena bralcem, starejšim od šest let, kot ilustrator pa jo je podpisal Peter Škerl, prepričala s preudarno, natančno dikcijo, ki »noče biti izpisana v slogu žanra feel good, ampak vabi na drugo miselno pot, mladega bralca poskuša napotiti k postavljanju vprašanj o svetu, ki se od klasičnega pravljičnega sveta pomembno razlikuje«, saj, kot je na podelitvi v prostorih Društva slovenskih pisateljev dejala žirija, »v svetu Pod preprogo, med Večnim morjem in Velikim zidom, ni nič preprostega, vse je pravzaprav skrajno zapleteno in sploh táko kot življenje, zvezde na tnalu neba so vsakokrat drugače razporejene, ne manjka strupenih jezikov, ki se naslajajo nad tujo nesrečo, tudi škodoželjnosti je precej.

V tem svetu se znajde sam samcat brezimni deček, fantič, ki se ne more spomniti svojega imena. Bati se mora grozečih Inšpektorjev in nevarne Razpoke, pomagata mu Uhanka, bitje, ki ima protipol v Sestrici, pa tudi pršica Lili in rakec Izo. V svetu, v katerem se je znašel brezimnež, so tudi prazne obljube gigantskih dimenzij, povsod so sile, ki uničujejo in ustvarjajo nered, lepoto spreminjajo v opustošenje in srečo v trpljenje. Toda zgodba o dečku, ki je pozabil svoje ime, daje imenitno sporočilo, da se z drznostjo, pogumom, pravičnostjo in verjetjem vase vse še lahko spremeni na bolje in veselje premaga strah.«

Dodali so, da »Andrej Predin zgodbo pripoveduje z asociacijami na svet, ki je nekje drugje, na svet, v katerem so na obali našli utopljenega dveletnega dečka begunske družine, Peter Škerl pa jo pospremi s sugestivnim podobjem nesimpatičnih bitij in krajev«.

Prikrivati svet je zelo velika napaka

»Andrej Predin pripoveduje zgodbo z asociacijami na svet, ki je nekje drugje, Peter Škerl pa jo pospremi s sugestivnim podobjem nesimpatičnih bitij in krajev,« je dejala žirija. FOTO: Peter Škerl

Svet pršic in suhih južin

Po besedah Andreja Predina se je ideja za knjigo v njem začela razraščati pred leti, ko je »svet obkrožila fotografija mrtvega dečka na obali Turčije. Ime mu je bilo Arlen, kar je zelo podobno imenu mojega sina, in zato me je ta fotografija še dodatno pretresla. Otroka sta me spraševala, zakaj se je to zgodilo, težka vprašanja, na katera sem iskal primerne odgovore. Vsak odgovor je vodil v novo vprašanje in ugotovil sem, da smo odprli vsebine, ki so otrokom dolgo nedostopne, celo prikrite. Skratka, gre za stvari, ki jih pometemo pod preprogo – begunstvo, religija, ksenofobija, ekonomija, predsodki in podobne.

V množici knjig, ki odgovarjajo, sem hotel napisati takšno, ki otrokom daje orodja za postavljanje vprašanj. Naveličal sem se pristopa, da mora knjiga imeti moralni nauk, prav tako sem se odločil poslati na dopust medvedke, miške in zajčke, ki so najpogostejša izbira avtorjev literature za malčke. V svetu Pod preprogo živijo pršice, stare baterije, suhe južine, sponke za papir in odpadli lasje. Po izobrazbi sem biolog, po duši pustolovec, tako da je bilo dvigovanje preprog eno od mojih najljubših opravil, včasih se je nabralo drobiža za liziko.«

»Naveličal sem se pristopa, da mora knjiga imeti moralni nauk, prav tako sem se odločil poslati na dopust medvedke, miške in zajčke, ki so najpogostejša izbira avtorjev literature za malčke.« FOTO: Jože Suhadolnik

Da bi se izognili pokroviteljstvu

Knjiga Arlan pod preprogo, primerna tako za individualno kot za skupno, družinsko branje, si je vzela čas, je dodal avtor, »čeprav je bila zgodba napisana hitro, zgolj v nekaj tednih, je nato več let zorela, se ostrila. Begunska problematika je izredno težka tema, ki je sicer že imela nekaj poskusov tudi v mladinski literaturi, vendar sem za razliko od predhodnikov poskušal zajemati širše, bolj ambiciozno, celostno, brez neposrednih primerjav.«

Predin je poudaril, da smo odrasli do otrok »neredko pokroviteljski, ne pripišemo jim zaslužene sposobnosti razumevanja sveta, ki jih obdaja zunaj pravljic. Zgodaj jim je marsikaj jasno, mogoče jih ovira le, da še nimajo sposobnosti, da bi ubesedili svoje vedenje. Prikrivati jim realnost sveta je nepotrebno in škodljivo. Nekateri radi blazinijo svoje otroke in vse ostre robove v okolici, ko ti pridejo, naredijo prve korake, pa se čudijo nad razliko med pripovedjo in stvarnostjo, neredke lahko ne tako bel širni svet porazi. Absolutno sem zagovornik tega, da je treba ohraniti magijo in dopustiti prostor za čudeže, a tega ni treba nujno početi na račun resnice.«

Pisatelj in urednik Andrej Predin (1976) je odraščal Mariboru, v Ljubljani študiral biologijo, ki jo je zatem nekaj let tudi poučeval, v času študija je leto dni preživel na Kitajskem, potoval od Tibeta do Hongkonga in raziskoval naravo, ter po vrnitvi v Slovenijo izdal romaneskni prvenec Na zeleno vejo. Sledila sta romana Učiteljice in Prihodnost d.o.o ter kopica otroških in mladinskih knjig, kot so Čebula grdula, Mica pri babici in Vesoljčki. Poleg tega Predin podpisuje tudi dramatizacije, skladbe, filmske scenarije ter animirane filme.