V naši duši je prostor za upanje

Namesto nepregledne množice­ spletni prenos, namesto več kot 300.000 obiskovalcev in skoraj­ 7500 razstavljavcev drugačne številke: več kot 4000 spletnih razstavljavcev, 70 ur poslovnih dogodkov, 750 govornikov, skupaj za 260 ur spletnega programa. Taka je bila letošnja posebna izdaja frankfurtskega knjižnega sejma. »Velik eksperiment,« ga je opisal direktor sejma Juergen Boos, »a za nekaj dni nam je uspelo združiti ­mednarodno založništvo«.



Organizatorji največjega knjižnega sejma na svetu so najprej načrtovali hibridno prireditev, pozneje pa so se morali odpovedati upanju na fizični sejem zaradi vsem znanih okoliščin, od siceršnjega dogajanja v sejemskih dvoranah je ostala le Festhalle. Karin Schmidt-Friderichs,­ predsednica nemške zveze založnikov in knjigotržcev, je v torkovem nagovoru v splet­nem prenosu povedala:

»Običajno smo oktobra z vsega sveta potovali k Majni, da bi se srečali s prijatelji iz industrije in z razburljivimi novimi knjigami privabili knjigotržce, novinarje, politike in bralce. Letos je drugače. Sejem prihaja k vam v digitalni obliki, lahko se ga udeležite iz udobja svojega kavča. Za večino dogodkov se lahko odločite, kdaj si jih boste ogledali, Netflix bo zavisten.« Dodala je: »Jesen brez tisočev srečanj na sejmu je mogoča, ni pa nekaj, kar bi si želeli.«

Res je bilo prejšnji teden v Frank­furtu vse drugače. Na seznamu nastopov zvezdniških in drugih pisateljev je bilo kot prizorišče tokrat ob uri dogodka zapisano buchmesse.de, le redki so nastopili pred skromnim občinstvom na različnih prizoriščih v Frankfurtu. Tudi začetek sejma je bil tak. Tuji gostje, med njimi tudi kanadski premier Justin Trudeau, ki bi moral odpreti paviljon častne gostje letošnjega sejma, se je oglasil le z videoposnetkom. Kanada je bila letos prisotna na daljavo, pravo gostovanje, ki je zamaknilo tri naslednja, tudi slovensko, je bilo prestavljeno na prihodnje leto.
 

25 milijonov evrov za premagovanje krize

Nemška ministrica za kulturo in medije Monika Grütters se je na odprtju sejma najprej obrnila na direktorja: »Zahvaljujem se vam, da ste z vztrajnostjo in dobrimi živci spremenili posebno izdajo sejma v virtualni festival raznolikosti ter literarnemu svetu poslali sporočilo upanja in prepričanja, da je vse mogoče. Že zdaj se veselim literarne raznolikosti prihodnje jeseni, sejmiščnih stojnic, paviljona častne gostje, sprejemov, množice pisateljskih branj in razprav pred številnim občinstvom.«

Nemška vlada je za premagovanje krize založnikom, knjigarnam ter knjižnima sejmoma v Frankfurtu in Leipzigu namenila 25 milijonov evrov, še deset jih bo šlo za pomoč pisateljem in prevajalcem. Za pomoč kulturnemu sektorju je vlada s programom Neustart Kultur za nov kulturni zagon že junija skupaj namenila milijardo evrov.

Predsednica združenja nemških založnikov in knjigotržcev Karin Schmidt-Friderichs je ministrici na torkovem slovesnem odprtju v zahvalo za pomoč podelila častno medaljo podpornice knjige, v nagovoru pa omenila prilagodljivost in vztrajnost nemškega založniško-knjigotrškega okolja: »To je ­čudež knjižne industrije.«

Iz Jeruzalema se je z videosporočilom oglasil tudi prejemnik mirovne nagrade združenja nemških založnikov in knjigotržcev leta 2010 in dobitnik nagrade book international 2017, izraelski pisatelj David Grossman, pred leti gost festivala Fabula.

»Da so me prosili, naj spregovorim o upanju, je dobro. Upanje je sidro, ki omogoči prihodnost; ko si upamo upati, dokazujemo, da je v naši duši prostor za svobodo, vreči sidro na betonsko podlago zdajšnjega naključnega stanja je optimistično dejanje. Danes, od odprtju frank­furtskega knjižnega sejma, pisatelji, pesniki, prevajalci, uredniki, založniki, literarni agenti in seveda bralci razmišljamo o izjemnih okoliščinah zaradi koronavirusa in se sprašujemo, kaj bi lahko ponudili kot cepivo za duhovno odpornost, kaj bi pomagalo proti omejitvam in izbrisom, ki jih je prinesla pandemija. Mislim, da je cepivo naša zmožnost opazovanja, način, kako vidimo svet, to nas naredi pisatelje [...] pisanje je lahko naš način upora, z njim se upiramo klišejem, praznim sloganom, izjavam, ki tlakujejo pot predsodkom in rasizmu. V svetu, ki je vse bolj zaprt v mehurčke in ga vodi strah, zmoremo najti bogastvo ustvarjanja.«


 

Znana pisateljska imena

Med spletnimi gosti posebne izdaje frankfurtskega sejma – v okviru programa Bookfest Digital je na spletu ostalo 28 ur programa na dveh kanalih – je bilo precej znanih pisateljskih imen, enourni ekskluzivni pogovor iz svojega doma je imela Margaret Atwood, med drugimi gosti so bili Slavoj Žižek v pogovoru s Susanne Fisher iz darmstadtske založbe wbg, Edward Snowden, Jamie Oliver, Irvine Welsh, Bernardine Evaristo, Maja Lunde, Don Winslow, Daniel Kehlmann, Wladimir Kaminer, Leïla Slimani in številni drugi.

Med najbolj pričakovanimi gosti znamenitega modrega kavča, s katerega je program potekal od srede do petka, so bili pisatelj Bernhard ­Schlink, letošnja dobitnica nemške književne nagrade Anne Weber in dobitnik letošnje mirovne nagrade sejma Amartya Sen.



Slovenija je na sejmu sodelovala z malce okorno virtualno stojnico v izvedbi javne agencije za knjigo, ki je omogočala ogled najnovejše knjižne produkcije z informacijami v angleškem jeziku, na ogled na spletnem festivalu Bookfest so ponudili posnetke Umetnost v času krize (kratki film v produkciji JAK z Alenko Zupančič, Alojzom Ihanom, Mojco Kumerdej, Mojco Širok in Jasminom B. Frelihom), Pet slovenskih avtoric (kratki dokumentarec z Anjo Golob, Natašo Kramberger, Anjo Mugerli, Katjo Perat in Ano Schnabl) in video o Ani Roš ob izidu monografije Sonce in dež, za serijo Market Insights pa so pripravili 38-minutni videoprispevek o slovenskem knjižnem trgu, pogovor Anje Kovač z Mihom Kovačem in Katjo Stergar.

V sodelovanju z založbo AvivA je bil ob izidu tretje knjige Alme M. Karlin pri tej založbi, Urok južnega morja, še pogovor na daljavo založnice in biografinje Alme M. Karlin Britte Jürgs z Amalijo Maček.