V Franciji za prevode iz slovenščine nagradili Andrée Lück Gaye

Francoska ministrica za kulturo Rima Abdul Malak je minuli četrtek izročila visoko priznanje za prevajalski opus Andrée Lück Gaye, zaslužni za številne ključne prevode slovenskih avtorjev v francoščino, med njimi Borisa Pahorja, Draga Jančarja in Lojzeta Kovačiča. Nagrado v vrednosti 15.000 evrov od leta 2019 podeljujeta francoska društvo pisateljev (SDGL) in ministrstvo za kulturo.

Andrée Lück Gaye se je slovenščine priučila na Inalcu, francoskem državnem inštitutu za vzhodne jezike in kulture, da bi se lahko sporazumevala z delom svoje družine, ki izvira iz Prekmurja, prevajanja pa med drugim pod mentorstvom profesorja Clauda Vincenota.

Boris Pahor je pred slovesom odobril risoroman Nekropola

Med njenimi opaznejšimi prevodi so izpostavili Prišleke (Les immigrés, Seuil, 2008, 2009 in 2011) Lojzeta Kovačiča, Nekropolo (Pèlerin parmi les ombres, Table ronde, 1996) in Spopad s pomladjo (Printemps difficile, Phébus, 2013) Borisa Pahorja kot tudi več del Draga Jančarja, med njimi To noč sem jo videl (Cette nuit, je l'ai vue, Phébus, 2014). Knjiga je leta 2014 prejela nagrado za najboljšo tujo knjigo in bila nominirana za nagrado femina za tujo literaturo, roman Zvenenje v glavi (Des bruits dans la tête, Passage du Nord-Ouest, 2012) pa je bil deležen nagrade prix de l'inaperçu za tujo literaturo.

»Veliko bolj je pomembno, da znaš začutiti bližino z izvornim tekstom in razpoloženje, ki veje iz njega. Nato pa moraš vse to doseči še v ciljnem jeziku. Nisem ravno človek teorije,« je nekoč dejala v intervjuju za Delo. Leta 2012 ji je Društvo slovenskih književnih prevajalcev podelilo Lavrinovo diplomo za življenjsko delo.

Prispevek k odkritjem

S svojimi prevodi – od avtorjev naj omenimo še Vladimirja Bartola, Florjana Lipuša, Miška Kranjca, Matjaža Kmecla, Aleša Debeljaka – je Andrée Lück Gaye omogočila, da so v Franciji odkrili velike slovenske pisatelje; mnoge je zaznamovala druga svetovna vojna, so poudarili v obrazložitvi. »V svojih romanih, ki v nas močno odmevajo, popisujejo vse nasilje in grozote spopadov, deportacij, totalitarnih groženj, ki tlačijo človeka, nemočnega pred absurdnostjo sveta, pa tudi težka prevpraševanja preživelih.«

Zmeraj obstaja izhod, če ne drugam, v domišljijo

Žirijo so sestavljali Sophie Aslanides, Elena Balzamo, Jacqueline Carnaud, Anne Colin du Terrail, Joëlle Dufeuilly, Barbara Fontaine, Christine Jordis, Dominique Le Brun, Margot Nguyen Beraud, Jérôme Orsoni in predsednica Evelyne Chatelain, ki je dejala, da je Andrée Lück Gaye več kot prevajalka – ne le, da se je lotila prevajanja iz »redkega« jezika, temveč je pripomogla k odkritju besedil, ki bi sicer francoskemu bralstvu ostala nepoznana.

Na to se je naslonila tudi ministrica Rima Abdul Malak in poudarila, da je nagrada, ki v središče postavlja prevajalca in prepoznanje, ki si ga zasluži, »volja predsednika Emmanuela Macrona«. Najlepše, kar med drugim obsega prevajalsko delo, so po mnenju Christopha Hardyja, predsednika društva pisateljev, soočanje z ovirami, s problemi, iskanje rešitev ter poudarjanje, ne brisanje razlik med jeziki in kulturami.

V preteklih letih, nagrado podeljujejo od leta 2019, so to prejeli Robert Amutio, prevajalec iz španščine (2022), prevajalka iz ruščine Sophie Benech (2021), Jean-Pierre Richard, prevajalec iz angleščine in svahilija (2020) in Anne Colin du Terrail, prevajalka iz finščine in angleščine (2019). O njej vsako leto odloča neodvisna žirija, ki jo skliče društvo pisateljev in jo sestavljajo prevajalci, pisatelji, novinarji in literarni kritiki.