Umrla je Neda Pagon, ena najvidnejših slovenskih intelektualk

Izteklo se je življenje cenjene slovenske intelektualke Nede Pagon. Novica o njenem slovesu se je danes razširila po družbenih omrežjih. Največji del svoje življenjske energije je namenila založništvu, izdajanju družboslovne in humanistične literature. Še posebej je svoj pečat knjižni ustvarjalnosti vtisnila kot dolgoletna urednica in sodelavka založbe Studia Humanitatis.

Rodila se je leta 1941 v Črnem Vrhu nad Idrijo. Bila je doktorica sociologije kulture, ob tem tudi zgodovinarka. Kot sociologinja in romanistka se je ukvarjala z raziskovanjem socialne zgodovine in sociologije vsakdanjega življenja. Delala je kot predavateljica na Fakulteti za družbene vede, Pedagoški akademiji v Ljubljani, kot znanstvena svetnica na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU in kot predavateljica na drugih družboslovnih ustanovah.

Bila je prevajalka, publicistka in dolgoletna glavna in odgovorna urednica ene najbolj cenjenih slovenskih akademskih založb Studia Humanitatis, ob tem tudi soustanoviteljica Institutum studiorum humanitatis – Fakultete za podiplomski humanistični študij ter Inštituta za civilizacijo in kulturo, na katerih je sodelovala kot raziskovalka, recenzentka, svetovalka in mentorica.

Sodelovala v civilno-družbenih gibanjih v 80. letih in v času osamosvajanja, bila pa je tudi »najstarejša udeleženka vseslovenskih vstaj izpred nekaj let«. Prejela je založniško Schwentnerjevo nagrado, Francozi so ji podelil tudi odlikovanje za častnico reda umetnosti in leposlovja Francoske republike.

»Z njenim odhodom je ta naš svet še za nianso manj pameten kot sicer,« je ob slovesu intelektualke, ki je pustila pečat tudi v kulturnem življenju Izole, na Facebooku zapisal Drago Mislej.