Umrl je Bert Pribac, pesnik slovenske diaspore

Bert Pribac se je rodil leta 1933 v kmečki družini, najprej je obiskoval italijansko ljudsko šolo v Gažonu, leta 1945 se je vpisal v slovensko osnovno šolo v Kopru, tam 1948. napravil malo maturo. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1955 vpisal študij primerjalne književnosti, že med študijem je objavljal poezijo v takratnih Mladih potih. 

V času absolventskega staža je prišel v »spor z oblastjo in slabo vestjo«, zato je ilegalno zapustil domovino. Po letu dni bivanja v Zahodni Nemčiji je z ženo in sinom prispel v Avstralijo. Tam je, kot je zapisano na zavihku ponatisa njegovega pesniškega prvenca Bronasti tolkač, zgradil štiri hiše, posadil mnogo trt in dreves ter pomagal napraviti tri sinove. 
 

Bleščeča bibliotekarska kariera

V Avstraliji je poleg fizičnega dela, s katerim se je preživljal, opravil avstralsko maturo, pozneje pa se je odločil za študij bibliotekarstva, ki ga je končal z magisterijem iz medicinskega bibliotekarstva in dokumentacije na Univerzi Novega Južnega Walesa v Sidneyju.

Leta 1966 se je zaposlil v Narodni knjižnici Avstralije, leta 1972 pa prevzel vodenje bibliotekarske in dokumentacijske službe v avstralskem ministrstvu za zdravstvo v Canberri. Bil je tudi avstralski svetovalec za medicinsko informatiko pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) in je kot strokovnjak veliko pomagal tudi pri ustanavljanju medicinske informatike v drugih državah.
 

Eden najuglednejših izseljenskih avtorjev

Jože Prešeren je za Stičišče avstralskih Slovencev o njem zapisal, da je v domovini znan predvsem kot književnik in kot eden izmed najvidnejših književnih ustvarjalcev v slovenskem izseljenstvu, a je bil tudi eden izmed redkih slovenskih izobražencev v sodobnem izseljenstvu, manj pa je znano njegovo poklicno delo v Avstraliji, kakor tudi njegovo kulturno in društveno delovanje v Canberri, kjer je preživel večino svojega izseljenskega življenja. 

Kljub težavam se je ves čas izseljenstva zavzemal za ohranjanje vezi z domovino, zlasti glede kulturnega delovanja, pa tudi za premagovanje nazorskih razlik med različnimi skupinami v izseljenstvu in za spravo tako med emigrantskimi skupinami kakor tudi z matično domovino. V letu 2000 se je z drugo ženo in dvema sinovoma za stalno vrnil v rodno Istro. 
 

Objavljal po vsem (izseljenskem) svetu

Pribac je objavljal v Argentini (Meddobje), Trstu (Most, Mladika) in Ljubljani (Rodna gruda). Zbirka Bronasti tolkač, ki je izšla leta 1962 v okviru delovanja Slovenskega društva Melbourne, je prva slovenska knjiga, ki je bila izdana v Avstraliji.

Svojo drugo samostojno zbirko V kljunu golobice je izdal leta 1973 v Canberri v programu založbe Lapwing Press. Napisal je tudi dve strokovni knjigi v angleščini ter okrog sto strokovnih člankov in razprav v obeh jezikih. Njegova prva pesniška zbirka, izdana v domovini, je bila Prozorni ljudje, izdala jo je Mladinska knjiga leta 1991, dopolnjen izbor iz njegovega pesniškega dela pa je izšel pri društvu Capris v Kopru leta 2000 z naslovom Bronasti tolkač.

Bert Pribac se je z ženo in dvema otrokoma leta 2000 za stalno vrnil v rojstne Sergaše. Leta 2012 ga je predsednik države odlikoval z redom za zasluge, priznanje je prejel »za prizadevno uveljavljanje slovenske istrske kulture in prispevek k premoščanju slovenske politične razdvojenosti«.