V nadaljevanju preberite:

Danes biografske prezentacije večinoma obvladuje brezkompromisno razkrivanje intime, vključno z najbolj trivialnimi in banalnimi podrobnostmi in pikanterijami. Prevladujejo apriorne teze, ki praviloma nimajo potrditve v verodostojnih virih, v najboljšem primeru gre zgolj za korekten, čeprav bolj ali manj brezbarven opis določenega posameznika brez ustrezne umestitve v družbeni in kulturni kontekst. Z one strani, zbirka esejev Marije Stepanove, ruske pesnice, pisateljice, esejistke in navsezadnje novinarke, ki je bila letos gostja festivala Fabula, v veliki meri odstopa od takšnih principov. Gre za svojevrstno spominsko arheologijo, ki res temelji tudi na različnih drobcih in okruških, ki pa imajo specifično težo in pomen.