V nadaljevanju preberite:

K jedru Reparjeve misli sodi razmišljanje o osebi, ki pomeni »ime človeka v njegovi posamičnosti«. Tu je povsem usklajen s Kierkegaardom in posamičnika razume kot nasprotje množice. Politično je torej lahko samo osebno, toda razvoj osebnosti (in življenjske resničnosti) je mogoč v občevanju z drugimi.