Premalo časa za knjige? Med karanteno?

Založniška revija Publishing Perspectives poroča o sveži raziskavi italijanske zveze založnikov (Associazione Italiana Editori, AIE), opravil jo je rimski center za knjige in branje, ki je pokazala, da so v času pandemije knjige postale marsikomu odveč: 32 odstotkov vprašanih se je namesto knjigam posvetilo spremljanju novic, 47 odstotkov jih v času, ko se je javno življenje ustavilo, ni več našlo časa za branje.
 

Polovici zadostuje ena knjiga na leto

Maja je odstotek Italijanov, starih med 15 in 74 let, ki so v zadnjem letu dni prebrali vsaj eno knjigo, v primerjavi z lanskim marcem padel za 15 odstotkov, le 58 odstotkov bralcev je prebralo vsaj eno knjig v letu.

Na vprašanje, ki je zadevalo marec in april, ko je Italija postala evropsko žarišče covida-19, je odgovor kazal 50 odstotkov, primerjava z lanskoletnim marcem in aprilom pa je dala še nižjo številko, le 47 odstotkov je bilo takih, ki so se lotili vsaj ene knjige v letu dni.

»Vlada se zaveda kritičnega stanja,« je povedala Paola Passarelli z generalnega direktorata za knjižnice in avtorske pravice pri italijanskem ministrstvu za kulturo, »to je razlog, da smo pripravili ustrezen odziv in zagotovili sklad s sredstvi za nakupovanje knjig, namenjenih javnim knjižnicam, in podporo družinam v stiski.«
 

Italijanskim knjigam je bolj kot beneška acqua alta zavdala letošnja pandemija. Foto Reuters

Za knjigo manj kot uro časa na dan

Predsednik centra za knjige in branje Diego Marani je dodal: »Opuščanje branja pri Italijanih je fenomen, ki se ga moramo lotiti na vseh ravneh. Ta trend je bil opazen že pred pandemijo, ukrepati bi morali tako, da bi se spremenilo obnašanje celotne družbe. Spodbujanje branja pri mladih bralcih in v šolah ni več dovolj, vključiti bomo morali družine, podjetja, različne institucije, pisno izražanje bi moralo postati element pogovorov za zaposlitev, izpitov, javnih natečajev.«

V zdajšnji študiji so kot branje upoštevali tako klasične tiskane knjige kot digitalne formate, zvočne knjige in e-knjige, zvezo založnikov pa skrbijo podatki, ki pravijo, da je branje početje, za katerega Italijani zdaj namenjajo manj kot uro časa na dan, povprečno uro pa so pripravljeni posvetiti televizijskim programom, telefonom oziroma WhatsAppu in drugim družbenim omrežjem.
Prve številke gredo navzdol, druge navzgor.

Skoraj polovica tistih, ki so povedali, da med karantenskimi ukrepi niso brali, je kot razlog navedla pomanjkanje časa, 35 odstotkov vprašanih je povedalo, da doma niso bili dovolj skoncentrirani za branje, 33 odstotkov je bilo zaradi okoliščin preveč zamišljenih, da bi bili zmožni branja, 32 odstotkov pa se je raje kot knjigam posvetilo branju novic.
 

Velik padec prodaje knjig

Najbolj uničujoči za založniško-knjigotrški posel so novi podatki o nakupovalnih navadah: lansko leto je 63 vprašanih odgovorilo, da so kupovali knjige, letos je bilo takih le 35 odstotkov. Tistih, ki se sami štejejo za resne bralce, ugotavlja zveza založnikov, je zdaj le še 3,5 milijona, lansko leto jih je bilo še 4,4 milijona.

V letu dni do letošnjega maja so ti bralci kupili tri milijone izvodov knjig, kar je 45 odstotkov manj kot prejšnje leto, ko je šlo v promet 5,1 milijona izvodov. Angelo Piero Cappello iz centra za knjige in branje naraščajoče negativne trende pripisuje družbenim okoliščinam, navadam in vse bolj šibkemu odnosu do konzumiranja kulture, pandemija je po njegovem mnenju vse le še pospešila.

»Z upadanjem branja in prodaje knjig se bomo morali resno ukvarjati, tako založniška industrija kot družba bosta morali dojeti, kaj se dogaja s knjigami.«

Vodja zveze založnikov Ricardo Franco Levi od vlade Giuseppeja Conteja pričakuje več pozornosti do knjige: »Podpora javnemu in zasebnemu povpraševanju po knjigi, boj proti izobrazbeni revščini, neposredna pomoč malim založnikom in knjigotržcem, vse tisto, kar je bilo najbolj prizadeto zaradi ohranjanja varne razdalje, sejmi, festivali in razstave – vse to je javno dobro, ki ga morata varovati in financirati vlada in parlament.«

Zadnja sporočila iz pisarn italijanske zveze založnikov kažejo, da osem od desetih malih založnikov brez državne podpore in ponovne oživitve poslovanja ne more izključiti možnosti trajnega zaprtja do konca tega leta. Vodja skupine malih založnikov Diego Guida ob tem sicer hvali vladne ukrepe za pomoč knjigarnam, a opozarja, da so iz pomoči izpadli mali založniki, ki so se zdaj znašli v res kritičnem položaju.