Umrla je mojstrica kratkih zgodb, nobelovka Alice Munro

V 93. letu je umrla kanadska pisateljica, Nobelova nagrajenka za literaturo Alice Munro, znana kot velika mojstrica kratkih zgodb. Njena urednica Deborah Treisman in dolgoletni prijatelj David Staines sta za francosko tiskovno agencijo AFP potrdila, da je umrla v ponedeljek zvečer v domu za starejše v Ontariu.

Alice Munro, ki je za svoje delo leta 2013 prejela Nobelovo nagrado za literaturo in leta 2009 mednarodnega bookerja, je zadnja leta trpela za demenco.

Svoje napete zgodbe, za katere je bilo značilno natančno opazovanje, je postavila v podeželsko pokrajino Ontaria, kjer je odraščala. V njih se je osredinila na medčloveške odnose in eksistencialna vprašanja. Kritiki so jo pogosto hvalili, da je pisala o ženskah za ženske, a brez demoniziranja moških.

»Bila je največja pisateljica kratkih zgodb našega časa. Bila je izjemna kot pisateljica in kot človeško bitje,« je v odzivu dejal Staines.

Kljub velikemu uspehu in impresivnemu seznamu literarnih nagrad je Alice Munro dolgo ostala v ozadju ter skromna kot liki v njenih knjižnih delih. Njena sramežljiva javna podoba je bila v nasprotju z drugo kanadsko sodobno literarno velikanko, Margaret Atwood.

Rodila se je 10. julija 1931 v Winghamu v Ontariu in odraščala na podeželju. Njen oče Robert Eric Laidlaw je redil lisice in perutnino, mati je bila učiteljica v majhnem mestu. Pri 11 letih se je odločila, da želi postati pisateljica. »Mislim, da sem bila pri tem morda uspešna, ker nisem imela drugih talentov,« je nekoč povedala v intervjuju.

Njena prva zgodba The Dimensions of a Shadow (Razsežnosti sence) je bila objavljena v času njenega študija leta 1950. Njene kratke zgodbe so bile pogosto objavljene na straneh prestižnih revij, kot sta The New Yorker in The Atlantic. Njeno zadnje delo Dear Life (Ljubo življenje) je izšlo leta 2012.

Teme, o katerih je pisala v svojih zgodbah, in slog pisanja so ji prinesli vzdevek »naš Čehov«. Izraz je ljubkovalno skovala rusko-ameriška pisateljica kratkih zgodb Cynthia Ozick, še poroča AFP.

V slovenščino je po podatkih Cobissa prevedena kratka proza Pogled z grajske pečine: zgodbe, Ubežnica, Ljubo življenje, Sovraži me, rad me ima, dvori mi, ljubezen da, mož in žena sva ter Preveč sreče: zgodbe.

Po njenem delu The Bear Came Over the Mountain (Medved je prišel čez goro) so posneli film Daleč od nje, v katerem je nastopila Julie Christie.