Poseben privilegij je brati literaturo v svojem jeziku

Med aprilsko Nočjo knjige in novembrskim Tednom splošnih knjižnic nastopi obdobje bralne značke za odrasle. Projekt Primorci beremo, ki ga izvaja deset primorskih splošnih knjižnic, je letos k branju privabil več kot tisoč članov – prebrali so 7501 knjigo. Lepa številka, ki jo knjižnice vsako leto nagradijo s slavnostjo prireditvijo, na kateri sodelujoči prejmejo priznanje za vsaj pet prebranih proznih del in eno pesniško zbirko.

Če se je na začetku projekta še posebej poudarjalo, da skušajo z njim knjižničarji bralcem približati slovenske avtorje, ki da so nadvse zanimivi, a prepogosto zapostavljeni, v zadnjih letih množica domačih uspešnic dokazuje ne samo, kako kakovostna je že od nekdaj bila slovenska literatura, pač pa tudi, da bralci po njej posegajo brez (prehudega) »pritiska«. Knjižnice že od leta 2007 sledijo svojemu poslanstvu in s projektom uspešno spodbujajo sokrajane k raziskovanju in spoznavanju kvalitetne literature ter razvijanju bralne kulture. Seznam s knjižnimi naslovi je vedno bogat in pester.

Letos je bilo na njem 87 naslovov knjig slovenskih avtorjev, različnih vrst in žarov, tudi e-knjige. Po podatkih, ki so jih ob koncu bralne akcije zbrale sodelujoče knjižnice, je največ pozornosti bralcev letos pritegnil Gretin greh Urške Klakočar Zupančič. Med priljubljenimi so bile še kriminalni prvenec Rdeča kapica Irene Svetek, Tajkun Avgusta Demšarja in Đorđić se vrača Gorana Vojnovića.

Zgodba se vrača

V projektu Primorci beremo sodeluje deset primorskih knjižnic – Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Mestna knjižnica Piran, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Narodna in študijska knjižnica v Trstu s Knjižnico Damirja Feigla v Gorici. V nekaterih so se sodelujočim že »zahvalili« na slavnostni prireditvi in jim podelili priznanje.

Idrijske bralce je v sredo nagovorila pisateljica Janja Vidmar, ki je predstavila svoja romana Niti koraka več in V koraku z volkom. V eni povedi, da je namreč »poseben privilegij brati literaturo v svojem jeziku, brez posredovanja prevajalca,« je povzela bistvo projekta Primorci beremo. V idrijski knjižnici je letos v vseh njenih enotah (matična knjižnica, Spodnja Idrija, Cerkno, in Črni Vrh) sodelovalo 142 bralk in bralcev, prebrali so 1241 knjig. 117 jih akcijo uspešno zaključilo.

Eden od motivov za sodelovanje v primorski bralni znački za odrasle je čisto mogoče tudi srečanje s pisatelji, ki jih knjižnice organizirajo kot zadnje dejanje. Janja Vidmar je v Idriji nagovorila nekaj deset knjižnih moljev. Po njenem mnenju se v zadnjih letih zgodba vrača v slovensko literaturo – ta se je (končno) znebila slovesa »zateženosti«, dolgočasnosti, pustosti, ki ga je po krivem imela dolga desetletja, ko so predvsem mlajše bralce nagovarjali (le) Cankar, Bevk in drugi, sicer odlični klasiki.

Zdaj so zelo priljubljene fiktivne zgodbe, zavite v potopisno formo. Janji Vidmar (letos se je na Kreto odpravila po material za zadnji del trilogije o »volku« in kakšne zgodbe je prinesla nazaj!) je ta žanr, potopisna mešanica psiholoških, ljubezenskih in dramatičnih momentov, postal blizu. Da se je v njem res našla, dokazujeta omenjeni knjigi – hitro berljivi, prav nič dolgočasni.

Letos je bilo na bralnem seznamu 87 naslovov knjig slovenskih avtorjev. FOTO: Arhiv Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin

Bibliotekarka Metoda Jereb iz Mestne knjižnice in čitalnice Idrije je povedala, da pri bralcih opažajo povečano zanimanje za slovenske avtorje: »Počasi nam uspeva izpodbijati mit o zateženosti slovenske literature. Res velikokrat nam kdo pove, da že od osnovne šole ni bral slovenskih avtorjev, v tej bralni akciji pa je začel. Bralci so prijetno presenečeni nad pestrostjo in kakovostjo izvirne slovenske literature. Po slovenskih avtorjih nato posegajo tudi sami, brez spodbude tekih akcij. Veseli smo tudi, da si poezija počasi utira pot med bralce. Vsi se potrudijo prebrati vsaj eno pesniško zbirko, marsikdo tudi več.«

V zadnjih petih letih je bila situacija nekoliko posebna, saj so knjižnice dve leti delovale okrnjeno, je dodala Metoda Jereb. To se je poznalo tako pri obisku kot tudi pri številu sodelujočih v projektu Primorci beremo. »Vendar pa se letos stvari postavljajo nazaj na svoje mesto in statistični podatki kažejo pozitivno rast. Kar pomeni, da se naši bralci vračajo, da želijo sodelovati v bralni akciji, da želijo brati slovenske avtorje. In to nam dokazuje, da nam uspeva premikati meje.« Na seznamu so tudi e-knjige, a s konkretnimi številkami izposoj prav zavoljo bralne značke ne morejo postreči.