Berejo vsi – od izvira Soče do Sečovelj

Primorske knjižnice so bralce že trinajsto leto zapored povabile k »bralni znački za odrasle«, kakor so slikovito poimenovale projekt Primorci beremo, ki se je končal pred dnevi. Pobudnica spodbujanja k branju zgolj slovenskih piscev je bila Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, počasi so se ji pridružile tudi druge knjižnice. Letos je takih že deset.

»Projekt Primorci beremo je nastal z namenom spodbujanja bralne kulture pri odraslih bralcih, starejših od 15 let. Z njim smo hoteli ponuditi v branje kakovostna, zanimiva in berljiva literarna dela različnih slovenskih avtorjev ter omiliti negativno mnenje bralcev, da domači pisci pišejo prezahtevno literaturo,« je o smelosti akcije povedal Peter Pavletič, koordinator prireditev v tolminski knjižnici.

Bralcem so že s prvim seznamom hitro pokazali, da tudi domači literati pišejo berljivo in zanimivo, zato jih s tem, kakor je dodal Pavletič, preusmerjajo na (vsaj) srednje zahtevno raven branja. Skozi leta so člani knjižnic bralno akcijo posvojili. Mnogi so se šele s projektom seznanili z nekaterimi manj znanimi domačimi pisci, vsaj malce je k navdušenju nad bralno značko za odrasle gotovo pripomogel tudi njen vsakoletni slovesni zaključek – v knjižnicah tistim, ki z bralnega seznama preberejo najmanj pet proznih del in eno pesniško zbirko, ob druženju s slovenskimi ustvarjalci podelijo posebno priznanje ter knjižno nagrado.

»Leta 2007, ko smo začeli akcijo, še ni bilo toliko spletnih strani, ki bi seznanjale bralce z novostmi na knjižnem trgu in jih predvsem usmerjale k izbiri dobre slovenske literature, zato so potrebovali bralne namige knjižničark in knjižničarjev. Seznam Primorci beremo je bil zanje dobrodošel kot pomemben seznam dobrega branja, tudi ko je bila akcija končana,« je pojasnil Pavletič. Vsako leto pripravijo seznam zanimivih del različnih literarnih zvrsti in žanrov, od potopisov, spominske literature do zahtevnejših romanov, kriminalk in poezije.

Letos prebranih 8616 slovenskih knjig

Knjižnim moljem je težko kar ukazati, kaj naj berejo, zato poskušajo knjižnice določeno literarno delo in avtorja približati ljudem čim manj vsiljivo, s Primorci, ki berejo, so že spremenili mnenje, da so slovenski pisci zamorjeni, težki in duhamorni. Ravno nasprotno, kar potrjujejo tudi številke o sodelujočih in prebranih delih. V vseh primorskih knjižnicah je letos sodelovalo 1020 bralk in bralcev, projekt je končalo 845 sodelujočih, prebrali so 8616 knjig. Skupno število prebranih slovenskih knjig od začetka je zavidljivih 86.791.



Akcija se vsako leto začne aprila, ob svetovnem dnevu knjige, konča pa sredi novembra. Okrog 3. decembra, dneva kulture, podelijo priznanja. Težko je posplošiti, katera avtorska imena – letos je bilo na seznamu 64 proznih in 13 pesniški del – gredo za med, tokrat so na primer pritegnile največ pozornosti naslednje knjižne mojstrovine: Leninov park Tadeja Goloba, Beletrinina uspešnica Belo se pere na devetdeset dobitnice kresnika Bronje Žakelj, kriminalni roman Sodni dnevi Petra Čeferina in Vasje Jagra ter Južni veter Marjana Tomšiča.

Vsako leto poskušajo knjižničarji privabiti ljudi s kakšno sladko novostjo, letos so se osredotočili na slovenski film – ogled enega je veljal za eno prebrano knjigo. V bralni akciji sodeluje vseh devet primorskih knjižnic: tolminska, idrijska, novogoriška, ajdovska, sežanska, koprska, izolska, piranska in tržaška z Gorico. Kasneje se je pridružila še ilirskobistriška.

---

Avtorica je zaposlena v Delovnici.