Poglabljanje koncepta mestnega festivala

Prostori Društva slovenskih pisateljev so danes gostili tiskovno konferenco festivala Fabula, ki pod sloganom Krhki (ne)močni svet v ospredje postavlja krhkost, ranljivost, občutljivost. Poudarja tudi povezovanje, vključevanje in družbeno odgovornost, za kar je umetniški vodja Aljaž Koprivnikar dejal, da si bodo prizadevali tudi v prihodnje.

V soboto bo na odprtju festivala (predvidoma v živo) nastopil v Nemčiji živeči ruski pisatelj Sergej Lebedjev, velik nasprotnik Putinovega režima, ki ga je Aleš Šteger, programski direktor Fabule, opisal kot »močan glas ruske opozicije«. Če se zaradi izrednih razmer prireditve v Ljubljani ne bo mogel udeležiti, se bo javil preko spleta; enako velja za morebitne druge podobne primere. V vsakem primeru bodo posnetki vseh dogodkov pozneje dostopni na spletu, s čimer se Fabula približuje ranljivim skupinam.

Uiti ne le maščevanju, temveč spominu samemu

Pod vprašajem je trenutno še nastop Didiera Eribona, gostovanje nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie pa so prestavili na konec aprila. Avtorica bo takrat nastopila v živo. Njuna nastopa sta del sklopa Fabula v teoriji, v Fabula hubu gostijo Dina Pešuta; del programa pa so poleg že omenjenih še Zora del Buono, Marieke Lucas Rijneveld (prejemnik mednarodnega bookerja 2020), japonska literarna zvezdnica Mieko Kawakami in Ivana Šojat, katere roman Unterstadt na Hrvaškem velja za kultnega. V Fabuli pred Fabulo je nastopil Dževad Karahasan, v Fabuli po Fabuli pa se obetata pogovora z Brino Svit in Majo Haderlap.

Podrobnosti osrednjega in spremljevalnega programa preberite tukaj:

Čim prej si priznajmo, da smo krhki in ranljivi

Pozlačeni zlomi boljši od izvirnika

»Letos se znova soočamo z relevantnimi vprašanji, medtem ko v Evropi divja vojna, pandemija še vedno odzvanja, preteče pa so tudi druge krize, vključno z ekološko,« je na tiskovni konferenci med drugim povedal Aljaž Koprivnikar. Letošnji avtorji in avtorice se v svojih delih soočajo z vprašanjem, »koliko ranljivosti si še dovolimo v družbi apatičnosti«.

Z izvršno producentko festivala Katjo Šifkovič sta poudarila sodelovanje z drugimi založbami in ustanovami ali organizacijami, kot so gledališča, AGRFT in revija Razpotja ter sodelovanje z drugimi založbami. Spremljevalni program med drugim vsebuje delavnice, razstave in igralske interpretacije, spomočjo Fabulinega izbora pa bo festival dosegel tudi druga mesta. Že med njim ebo zaživel tudi projekt poslušalnega fotelja v domovih za starejše občane, ki bo starejšim omogočil prostor za poslušanje zvočnih knjig, je dodal Koprivnikar.

Identitete določajo naše poti in izkušnje

Aleš Šteger je poudaril, da se z novim programom »poglablja koncept Fabule kot mestnega festivala«, prav tako pa je v ospredju njegov interaktivni način. Beletrina pri organizaciji sodeluje s Cankarjevim domom (CD) in drugimi organizacijami, vključno z Javno agencijo za knjigo, Mestno občino Ljubljana in Ljubljano, Unescovim mestom literature. »V zadnjih dveh letih smo se zavedli, da nič ni samoumevno,« je poudarila generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski ter citirala Dina Pešuta, ki v romanu Očetov sinko zapiše: »Moj oče ni poznal ljudi, ki se pred svetom branijo z branjem«. Branje ne bo odrešilo sveta, vendar je knjiga tista, ki nas lahko odreši kot posameznike, vsaj za nekaj časa, je dodala ter Fabulo označila za praznik knjige, bralca in pisatelja.

Ob koncu tiskovne konference je Nežka Struc iz pisarne Ljubljana, Unescovo mesto literature predstavila zvočno instalacijo Glasovi Fabule, ki bo skoraj do konca marca na voljo na vrtu Društva slovenskih pisateljev. Obiskovalci lahko prisluhnejo zvočnim posnetkom odlomkov iz šestih del, ki so letos v fokusu festivala.