Poeziji je treba dajati priložnost, čas in prostor

Tokratna edicija literarnega festivala Prepišno uredništvo, ki v organizaciji in v prostorih LUD Literatura poteka do četrtka, pod sloganom Prizme poezije prinaša okrogle mize, branja, kratka predavanja, pesniško delavnico in zaključni recital Janeza Škofa, ob tem pa zastavlja vprašanja o življenju pesnikov in poezije.

Naš literarni prostor se lahko pohvali z velikim številom kvalitetnih pesnic in pesnikov, pogosto slišimo, da smo narod poezije, a kakšni so pogoji za ustvarjanje poezije in kakšna je v resnici recepcija zbirk pri bralstvu, kako pesmi zaživijo med publiko?

Slednje prevprašuje 12. Prepišno uredništvo, ki med drugim pretresa tudi pomen festivalov, antologij in pesniških branj – jih je dovolj, premalo, bi morali obstajati v drugačnem formatu?

»Kaj pomenijo te oblike promocije, objav in dogodkov za same avtorje in avtorice ter za samo publiko? Seveda ne bomo mogli mimo dejstva, da je bila na Frankfurtskem knjižnem sejmu, ko je kot častna gostja nastopila Slovenija, v fokusu prav poezija. V tem kontekstu si bomo zastavljali vprašanja o tem, kako slovenska poezija uspeva v tujini, ali je dovolj prevajanja in zastopana v drugih državah. Posebno pozornost bomo namenili tudi prvencem, saj so poseben pojav, s katerim pesnice in pesniki prvič vstopajo v literarni prostor – poraja pa se vprašanje, koliko založbe dandanes še tvegajo s prvenci, jih objavljajo,« so pred ponedeljkovim začetkom festivala zapisali organizatorji Silvija Žnidar, Gregor Podlogar in Veronika Šoster.

Podcenjeni žanr doživlja preporod

Festivalske dogodke bo do četrtka gostila LUDa knjigarna, nedavno prenovljeni prostor založbe LUD Literatura. FOTO: Lucija Rosc

Prvega ne pozabiš nikoli

Kot poudarja slednja, sicer urednica knjižne zbirke Prišleki pri LUD Literatura, založbi, ki redno izdaja izvirne pesniške zbirke, objavlja poezijo v reviji Literatura in v spletnem mediju ter prireja pesniška branja, je sodobna slovenska poezija »v izjemno dobri kondiciji, konec koncev je bila v fokusu tudi ob gostovanju Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu – ob snovanju festivalskega programa pa smo z ekipo hitro tudi v praksi opazili, koliko imen se nam zdi ključnih za pogovore o poeziji. Tudi zato smo festival podnaslovili Prizme poezije; poezija bo, kot bi jo poslali skozi prizmo, zažarela v vseh barvah spektra, mi pa bomo hiteli loviti zajčke na zidu.«

Na festivalskih dogodkih bodo tako sodelovali številni pesniki, prevajalci in bralci, med njimi Cvetka Lipuš, Miljana Cunta, Iztok Osojnik, Ana Svetel, Uroš Zupan, Esad Babačić, Veronika Dintinjana, Jernej Županič, Kristina Kočan, Primož Čučnik, Nada Grošelj, Tone Škrjanec, Milan Jesih, Sergej Harlamov, Nina Dragičević in drugi stebri sodobne slovenske poezije.

Kot ob tem poudarja Veronika Šoster, je poeziji »treba dajati priložnost, čas in prostor, da se razvije in razbohoti, saj nas ohranja gibke, svobodne, žive, nas preseneča in navdihuje, šokira in pomirja. Zdi se nam pomembno, da ostajamo posvečeni poeziji, kljub temu da (ali pa ravno zaradi tega ker) na trgu ne more preživeti – nočem si predstavljati literature brez poezije. Ob tem pa so prvenci neka posebna žival, zato smo letos zasnovali serijo dogodkov Prvega ne pozabiš nikoli, na katerih bodo avtorji in avtorice lahko brali izključno iz prvencev – in to iz nekaterih že kultnih – ne glede na svoj opus. Pa da vidimo, ali prvega res ne pozabiš nikoli.«