Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Knjiga

Znanost, najnevarnejša od vseh človekovih veščin

Esejistični roman Benjamína Labatuta skozi življenja nekaterih največjih umov 20. stoletja razgalja prepletenost obsesije, norosti in napredka.
Fritza Haberja, pionirja plinskih napadov, so po vojni razglasili za vojnega zločinca, zaradi česar se je zatekel v Švico, piše Labatut, tam pa izvedel, da so mu podelili Nobelovo nagrado za kemijo. FOTO: Wikimedia Commons
Fritza Haberja, pionirja plinskih napadov, so po vojni razglasili za vojnega zločinca, zaradi česar se je zatekel v Švico, piše Labatut, tam pa izvedel, da so mu podelili Nobelovo nagrado za kemijo. FOTO: Wikimedia Commons
14. 5. 2024 | 09:10
14. 5. 2024 | 09:10
10:51

V nadaljevanju preberite: 

Pripovedi so polne fascinantnih, bizarnih in čudno očarljivih drobcev, presenetljivih podatkov, ki bralcu razkrivajo na videz zanemarljive plasti zgodovine, kot na primer dejstvo, da je v zadnjih mesecih vojne Nemčijo preplavil val samomorov, samo v aprilu 1945 je v Berlinu samomor storilo 3800 ljudi (elita Nacionalsocialistične stranke naj bi kapsule s cianidom prejela ob koncu zadnjega koncerta Berlinske filharmonije, tik pred padcem mesta), ali pa, da je bila Napoleonova najljubša barva žareča smaragdno zelena, ki jo je kemik Carl Wilhelm Scheele, ki je iznašel cianid, izdelal s pomočjo arzenika, ne da bi se zavedal, kako strupen je.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine