Paket novost različnih avtoric

Gaëlle Josse

a

Poslednji varuh otoka Ellis
Prevod Jedrt Lapuh Maležič
Miš, 2020

Roman Poslednji varuh otoka Ellis Gaëlle Josse, nagrajevane francoske pesnice in pisateljice pa tudi pravnice, novinarke in klinične psihologinje, je zgodba o preseljevanju, upanju, kulturnih in socialnih kratkih stikih, ki jih to prinese. Zgodba se začne v New Yorku 3. novembra 1954 na znamenitem otoku Ellis, kjer je bil sprejemni center za priseljence v Združene države Amerike. Kmalu naj bi zaprli ta imigracijski center, skozi katerega je šlo na tisoče priseljencev. Edini človek na otoku je direktor centra, ki se mu v zadnjih dneh na tem opustelem kraju vračajo spomini. V dnevnik tako beleži spomine o pokojni ženi Liz, o Nelli, izseljenki s Sardinije z nenavadno preteklostjo, ter o številnih drugih usodnih in tragičnih dogodkih, ki jih na tem otoku res ni manjkalo. Bil je namreč točka koncentracije upanja in bede, pričakovanj in razočaranj. Tudi sam direktor ob tem obujanju spominov spozna svoje neuspehe in občutke krivde, čeprav se zaveda, da človek ne zmore obvladovati svoje usode. V pripovedi zadnjega človeka na otoku Ellis odmevajo zgodbe o izgnanstvu, ljubezni in strasti ter zapletenosti najusodnejših človekovih odločitev. Gaëlle Josse je za ta roman prejela Grand Livre du Mois, nagrado za literaturo Evropske unije.

Alka Joshi

a

Umetnica s kano
Prevod Suzana Pečnik
Učila, 2020

Roman Umetnica s kano je nastal povsem po naključju, saj se Američanka indijskih korenin Alka Joshi ni nikoli videla kot pisateljica. To je razložila z besedami, da vsaka hči prej ali slej začne gledati na svojo mamo zunaj okvira družine in njenega materinstva. Zanjo je to bil trenutek, ko si je ponovno izmislila materino življenje, v slogu, kaj bi bilo, če bi bilo – in ga zapisala v svojem romanesknem prvencu Umetnica s kano. Pisanje in raziskovanje, predvsem s številnimi obiski Indije, sta trajali več kot deset let, rezultat pa je roman, ki je postal svetovna uspešnica. Prinaša barvito pripoved o mladi ženski, da si v svetu, ujetem med tradicionalnim in sodobnim, izbori lastno usodo. Lakšmi pri sedemnajstih letih pobegne iz nasilnega zakona ter si sama utira pot po živahnem rožnatem mestu Džajpur, glavnem mestu Radžastana, domovine avtorice, v petdesetih letih dvajsetega stoletja. Tam postane najbolj iskana umetnica s kano in zaupnica bogatih žensk višjega razreda. Čeprav ji bogati zaupajo skrivnosti, ona svoje ne sme razkriti. Slovi po posebnih vzorcih in modrih nasvetih, hkrati pa mora biti zelo previdna, da se izogne ljubosumnemu obrekovanju, ki bi ji lahko uničilo sloves in življenje. Nato pa se nekega dne sooči z možem, ki jo je po toliko letih le izsledil, s sabo pa pripeljal radoživo mladenko, sestro, za katero Lakšmi ni vedela, da jo ima.

Patricia Gibney

a

Pogrešani
Prevod Ana A. Strle
Meander, 2020

V slovenskem prevodu je izšla prva od sedmih zgodb o policijski inšpektorici Lottie Parker irske pisateljice Patricie Gibney. Ta je začela pisati po moževi smrti, predvsem iz terapevtskih razlogov. Pisala je strastno in veliko, tako da je po prvencu, ki je na Irskem izšel leta 2017, izdala istega leta še dve kriminalki. Prvenec pa je postal mednarodna uspešnica, ki se je prodala v več kot milijon izvodih, in se še vedno prodaja. V njem se je dotaknila zloglasne irske teme o temačnih skrivnostih irske katoliške cerkve, kjer so se dogajale številne zlorabe. Zgodba se začenja decembra, ko sneg prekriva Irsko in majhno mesto Ragmullin: s pomočjo svoje ekipe in detektiva Marka Boyda si Lottie prizadeva odkriti resnico o Susan Sullivan, ki so jo našli umorjeno v cerkvi. Zimski čas ne prinese le ene žrtve, umori se kar vrstijo, vse sledi vodijo k Sv. Angeli, instituciji, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja med svoje zidove sprejemala sirote, nesojene mlade mamice in uporne dečke. Počasi se razgrinja takratno dogajanje v zvezi s škandalom pri posvojitvah otrok neporočenih mater, v katerega sta bili vpleteni vlada in Cerkev.