
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
Leavitt v knjigi poleg razpravljanja o umetnosti ter narave zgrinjanja v Firence nekoč in danes popisuje tudi zgodovino fenomena, ki se je v mestu ustalil za približno stoletje, tako imenovani anglo-florentinski koloniji. Od 40. let 19. stoletja pa do 70. let 20. stoletja je tam živela velika skupnost tako Britancev kot Američanov. To so bili intelektualci, umetniki, nato ekscentriki in »tisti z neobičajnimi zakonskimi dogovori« ter, kot jih je sicer pikro okrcal Huxley, tudi homoseksualci, ki so predvsem tam, sicer pa tudi v Parizu, zlasti po prijetju Oscarja Wilda zaradi njim nenaklonjene zakonodaje iskali seksualno svobodo in zatočišče.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji