Knjige zbranih kritik so tudi biografije literarnega polja.

Galerija
Kritičarka na drevesu. Foto Promocijsko Gradivo
V nadaljevanju preberite:
Kaj se nam med branjem zbirke izriše o naravi kritik Tine Vrščaj? Knjigo pred nami velja razdeliti na tri dele. Prvi je avtoričin uvod, ki razkrije nekaj splošnejših sodb o literaturi zadnjega desetletja, a tudi njen kritiški kredo: »Kritičarka je kot sodnica. Kadar sodnica sodi človeku, morda nima trdnih dokazov o krivdi ali nedolžnosti. V dvomih je. Toda ne glede na to, da lahko stori napako, mora razsoditi.« Tu je že zajeto prepričanje, da je o knjigah preprosto nujno razsojati, dobrodošla drža v svetu medlih kritiških odzivov. A s kakšnimi načeli to počne avtorica?
Komentarji