Naziv uršljanke 2024 si je prislužila pesnica Aiko Zakrajšek

V Slovenj Gradcu se je nocoj sklenil glavni dogodek festivala mlade literature Urška, ki v organizaciji JSKD že 23 let spodbuja literarno ustvarjalnost mlajših generacij. Na vseslovenski natečaj so tokrat prispela dela kar 71 avtorjev, med petimi finalisti – Noemi Čop, Tilen Lajevec, Ema Medved, Eva Šubic in Aiko Zakrajšek – je slavila pesnica Aiko Zakrajšek (2002).

Avtorji med petnajstim in tridesetim letom, ki so svoja še neobjavljena dela poslali na natečaj, so se med letom zbrali na šestih regijskih srečanjih v organizaciji območnih izpostav Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) – v Novem mestu, Trbovljah, Kopru, Škofji Loki, Šoštanju in Lenartu.

Njihova besedila so prebirale in premlevale regijske selektorice in selektor (Nina Dragičević, Barbara Korun, Ana Porenta, Stanka Hrastelj, Ivo Stropnik in Petra Kolmančič), pri čemer se je čez sito prebilo osemnajst nominiranih literatov, peterico finalistov pa je junija razglasila letošnja državna selektorica Katja Gorečan, pesnica in pisateljica, ki je leta 2012 je izdala odmevno delo Trpljenje mlade Hane (Center za slovensko književnost), leta 2017 pa koreopesem Neke noči neke deklice nekje umirajo (Poetikon). Z romanesknim prvencem Materinska knjižica (LUD Literatura, 2022) je bila nominirana za nagrado kritiško sito, nagrado kresnik in Cankarjevo nagrado.

Finalisti so se avgusta predstavili na Dnevih poezije in vina na Ptuju, njihova dela so bila objavljena v septembrski reviji Mentor, ki letos praznuje 45 let neprekinjenega izhajanja. Kot poudarjajo na JSKD, Mentor »igra ključno vlogo pri prezentaciji vrhunske mlade literarne produkcije, kjer se mladi avtorji bralcem predstavijo tudi bolj osebno. V zadnji številki ponujamo v branje intervju z lansko zmagovalko Urške, mlado pesnico Ano Kumperger. Letos smo ji pri JSKD izdali pesniško zbirko Zatišje po dežju.«

Aiko Zakrajšek: Enkrat nam bo to dovolj

Letošnja državna selektorica Katja Gorečan je bila z romanesknim prvencem Materinska knjižica (LUD Literatura, 2022) nominirana za nagrado kresnik, nagrado kritiško sito in Cankarjevo nagrado. FOTO: Jože Suhadolnik

Pogumna avtorska drža

Pesniško zbirko bo imela prihodnje leto pod okriljem JSKD in pod mentorstvom selektorice Katje Gorečan možnost izdati tudi letošnja zmagovalka Aiko Zakrajšek, sicer študentka filozofije in češčine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki se je leta 2021 predstavila tudi v Delovi rubriki Mlado pero.

»Vse se je začelo z ljubeznijo do glasbe in urami violine ter zborovskega petja, nadaljevalo se je z začetki pisanja in branja poezije. Kmalu me je odneslo tudi v gledališke in filmske vode, ki so bile zadnja leta moj glavni fokus,« pravi avtorica, ki so jo »kot ustvarjalko in pisateljico najbolj definirali trije odrski projekti, ki sem jih ustvarjala pod mentorstvom Ane Duša – predstava Pravica biti človek v Lutkovnem gledališču v režiji Mareta Bulca, predstava Svoje usode krojači v Mladinskem gledališču in pripovedovanje Irma naj ne sprašuje, ki se je začelo v okviru festivala Hiša strpnosti 2023 v Mini teatru in še zdaj živi naprej«.

Kot pravi, je objava v rubriki Mlado pero v njej prvič vzbudila željo, »da bi svoje pisanje delila z drugimi in tako zakrpala luknjo, za katero prej sploh nisem vedela. Moja poezija je čuden sklop umetniških poti, ki sem jih do zdaj utirila, in ostaja moj najbližji kontakt z iskrenostjo, ki jo iščem v vseh drugih plasteh vsakdana«.

Kot poudarja Katja Gorečan, Aiko Zakrajšek v svoji poeziji razvija »avtonomen, sodoben ter izrazito samosvoj korporealni feministični jezik, s katerim brezkompromisno secira različne plasti intime ter družbe in hkrati na pretanjeno nežen ter subtilen način vzporedno izpostavlja skorajda neko najčistejšo obliko bivanja in odnosov, saj lirska subjektinja skozi (avto)destrukcijo in razdiranje vzpostavlja poskus sočustvovanja (predvsem) s svojim telesom oziroma s seboj v celoti ter tudi z drugim«.

Poleg bogatega in raznolikega vsebinskega in jezikovnega spektra je največja posebnost poezije Aiko Zakrajšek ta, dodaja selektorica, »da z izčiščenim slogom, svojevrstnim ritmom, predvsem pa pogumno držo skozi intimno, družinsko in širše družbeno perspektivo lirske subjektinje izgrajuje mehanizme preživetja in se z inovativnimi besednimi zvezami spretno izogne patetičnosti ali obrabljenosti ter se prek obravnavanja tematike ranljivosti rahlo približuje poeziji in dramatiki afroameriške avtorice Ntozake Shange, ki pravi, da zdaj potrebujemo boga, ki krvavi/ čigar rane ne pomenijo konca ničesar«.

Na slavnostni podelitvi je poleg Aiko Zakrajšek slavila tudi Maruša Novosel, ki si je s pesmijo Otrok našega časa prislužila Mentorjev feferon 2024, nagrado za najboljšo protestno pesem.