![O svojih prevodih se je imela navado posvetovati s prevajalsko prijateljico Radojko Vrančič ali sinom Janom Jono Javorškom. FOTO: Roman Šipić](https://www.delo.si/media/images/20240218/1647735.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 9,99€
»Z Marijo Javoršek smo izgubili mojstrico besede, veliko prevajalko, ki je formalno izbrušeno poezijo prevajala z neverjetno spretnostjo, posluhom in občutkom,« je o stanovski kolegici, sočlanici Društva slovenskih književnih prevajalcev in svoji teti, ki ji je bila poezija najbolj ljuba, zapisala letošnja Jermanova nagrajenka za Grenko-sladki eros Nada Grošelj.
Označila jo je za pripadnico izumirajoče, če ne zdaj že kar izumrle vrste; prevajalko, »ki je z velikim užitkom, znanjem, veščino in pesniško tankočutnostjo najraje slovenila starejša francoska pesniška besedila, spisana v strogih formalnih oblikah«.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji