Kriza – veličastni čas za branje knjig

Ameriški sociolog Eric Klinenberg, profesor na newyorški univerzi, je v knjigi Palače za ljudi javne knjižnice, ki so predvsem dostopni, odprti prostori za lokalne skupnosti, označil za ključni primer družbene infrastrukture, ki oblikuje načine, na katere posamezniki komunicirajo in vzajemno delujejo.

Knjižnice kot šolski primer delovanja družbene infrastrukture lahko krpajo vrzeli v družbenem tkivu in spodbujajo razvoj družbenega kapitala; za srečo, so namignili v oceni knjige v časniku New York Times, morda ne potrebujemo nič več kot ­knjižnico ali park. V času omejevanja javnega življenja so bile slovenske javne knjižnice ključne, pravzaprav so knjige ena od redkih kulturnih dobrin, ki so dostopne skoraj brez težav.
 

Tiskana knjiga še vodi

Po besedah Vesne Horžen, predsednice Združenja splošnih knjižnic, so bile ob prilagoditvah na spremembe v odlokih in razmere v lokalnih okoljih v drugem valu epidemije javne knjižnice ves čas dostopne za izposojo in vračanje knjižničnega gradiva. »Podatkov na nacionalni ravni o obisku in izposoji še nimamo, ti se poleg drugih podatkov za preteklo leto zbirajo do sredine marca.



Ocenjujemo, da sta kazalnika v povprečju približno 25 odstotkov nižja kot leta 2019, saj so bile knjižnice v prvem valu zaprte več kot poldrugi mesec, čeprav so tudi v tem času izvajale izposojo po pošti in brezstično. Ocenjujemo tudi, da je bil padec obiska večji od padca izposoje. Tudi za knjižnice velja, tako kot za celotno družbo, da se je v tem času zelo povečala uporaba e-storitev, pri čemer seveda najbolj izstopa izposoja e-knjig. Kljub spletni ponudbi je fizična knjiga še vedno na prvem mestu.«
 

Protokoli vračanja

Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je ob ponovnem postopnem odpiranju knjižnic po izrednih ukrepih zaprtja zaradi epidemije covida-19 potrdil ustrezne smernice: priporoča, da mora rahljanje omejitev pri izvajanju dejavnosti potekati tako, da bo kljub delovanju v zaprtem prostoru ob upoštevanju navodil NIJZ storitev mogoče organizirati tako, da bo stik med uporabniki oziroma med uporabniki in ­zaposlenimi minimalen.



Posebna delovna skupina pri Združenju splošnih knjižnic je na podlagi raziskav in dobrih praks iz tujine oblikovala priporočila oziroma splošne smernice za ponovno postopno odprtje splošnih knjižnic, ki jih je smiselno upoštevati tudi v drugih knjižnicah, ki izvajajo knjižnično javno službo. Za vračanje izposojenega knjižničnega gradiva velja poseben protokol, vrnjeno gradivo mora v za to določenih prostorih ali zabojih odležati najmanj 72 ur, preden gre spet na polico (NIJZ v ukrepih priporoča sedem dni).

Čas knjižne »karantene« so določili skladno z razpoložljivimi raziskavami v svetu. Ifla, mednarodna zveza bibliotekarskih društev in ustanov, je o tej zadevi pridobila različna mnenja. Ameriški inštitut muzejskih in knjižničnih servisov je ugotovil, da je nevarnost prenosa okužbe s papirja nizka, bolj nevarne so trde površine, ki se jih ljudje pogosto dotikajo; nizozemska vlada je ugotovila, da je možnost okužbe s papirnatih površin nizka, enako so zapisali v priporočilih norveškim in švedskim knjižnicam in mnenju avstrijskega zveznega inštituta za varnost.


 

Knjižnice kot lekarne ali banke

Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, osrednje območne knjižnice, je ugotovil, da so z vsemi ukrepi in zaščitnimi stekli knjižnice bolj podobne lekarnam ali bankam, ampak tako lahko uporabnik z minimalno stika vse uredi. Lansko poslovanje, je povedal Blažič, je bilo dokaj primerljivo z letom 2019: uporaba e-knjig in e-virov se je podeseterila, močno se je dvignila uporaba spletnih storitev knjižnice, v krajevnih knjižnicah in potujoči knjižnici so zaradi prepovedi prehajanja občinskih meja zaznali rast izposoje fizičnih knjig, predvsem veliko gradiva za prostočasno branje, občutek knjižničarjev pri tem pa je bil, kot da so se vrnili 20 let v preteklost, ko so imeli pultni pristop.



»Lani se je spremenila vloga knjižnice kot tretjega prostora: obknjižnični program in vsebine, ki so bile prej uporabnikom dostopne v knjižničnih prostorih, smo preselili v druga okolja, nekaj seveda na splet, na lokalni televiziji nekajkrat na teden pripravimo kulturne prispevke, razstave smo preselili v prazne izložbe na novomeški Glavni trg ali na zunanje panoje. Novost je zunanji projektor za mapiranje stavb – nova odprta platforma za kulturno izražanje tako knjižnice kot drugih umetnikov.«

Epidemija, je dodal Blažič, je še močneje povezala območne knjižnice: splošne knjižnice Dolenjske, Bele krajine in Posavja so se povezale v neformalno programsko mrežo in skupaj organizirajo spletne dogodke. Skupaj nudijo uporabnikom še kakovostnejše knjižnične storitve, prilagojene njihovim potrebam.

»Osrednja novost, s katero se ukvarjamo že dve leti, je 24-urna izposoja naročenega knjižnega gradiva. Gre za inovacijo v knjižničnem prostoru, ki jo razvijamo s tehnološkim podjetjem s Ptuja in Izumom. Pilotski projekt financirata novomeška občina in ministrstvo za kulturo. Uporabnik prek spletnega ali mobilnega sistema Cobiss naroči do šest enot gradiva, v novomeški knjižnici mu knjige v enem delovnem dnevu pripravimo in ga o tem obvestimo po elektronski pošti, nato ima dva dni časa, da naročene knjige kadarkoli prevzame. Pilotska omara je postavljena v novomeški knjižnici. Končni cilj projekta je vzpostavitev mreže avtomatiziranih dislociranih enot – pogovorno lahko rečemo avtomatiziranih krajevnih knjižnic.«
 

Sterilizator za knjižno gradivo

V Osrednji knjižnici Celje, je povedala direktorica Polona Rifelj, članom omogočajo brezstično izposojo od sredine novembra lani. »Zdaj, ko novi vladni odlok dovoljuje prosti pristop h gradivu eni osebi na trideset kvadratnih metrov površine, smo se kljub vsemu odločili, da bomo glede na številne omejitve in priporočila NIJZ ostali pri brezstični izposoji. Uporabniki lahko gradivo naročijo bodisi prek spletne oziroma mobilne aplikacije moja knjižnica ali s telefonskim klicem, 24 ur je dostopen knjigomat za vračilo. Te dni pričakujemo tudi UV-sterilizator, s katerim bomo vrnjeno gradivo sproti razkuževali, zato 72-urne karantene ne bo več.«

Izposoja in obisk, so poročali iz celjske knjižnice, sta lani pričakovano in razumljivo upadla. Aktivnih članov je bilo 8 odstotkov manj, obiskov zaradi izposoje pa 28 odstotkov manj, bralci so pogosteje posegali po elektronskih knjigah in bazah podatkov. »Ker bralci ne morejo sami med police,« je dodala Polona Rifelj, »smo jim pripravili bralne pakete presenečenja, ki so zelo dobro sprejeti. Pakete presenečenja pripravlja tudi otroški oddelek, razdeljeni pa so v štiri starostne kategorije. Bralce spodbujamo tudi k uporabi e-knjižnice. Elektronske in zvočne knjige so pomembne, zlasti v času, ko je obisk knjižnice onemogočen.



V mesecih, ko je bila knjižnica zaradi epidemije zaprta, je izposoja teh knjig devetkratno narasla, elektronskim knjigam so se pridružile tudi zvočne. Ob upoštevanju varnostnih nasvetov deluje tudi projekt Knjižnica na obisku, ko ostarelim, bolnim ali drugače gibalno oviranim bralcem gradivo pripeljemo na dom. V spletnem okolju v sodelovanju z društvom Šent poteka tudi biblioterapevtski program Bralno-pogovorne urice, v zadnjih tednih spletno izvajamo tudi bibliopedagoška srečanja v okviru projekta Rastem s knjigo.«
 

Nova realnost uporabe knjižnice

»Ob omejitvah, s katerimi se kot družba spoprijemamo od lanskega marca, smo bile knjižnice, kot mnoge druge javne ustanove, predvsem na testu gibčnosti pri improvizacijah in tako rekoč meritvah odzivnega časa,« je povedala Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, »naše letno poročilo kaže precej manjši padec kazalnikov od pričakovanega glede na izjemne razmere lansko leto.

Podprli smo dejavnosti, ki smo jih sicer vzpostavili v času pred koronavirusom, a so se v novi realnosti uporabe knjižnice razcvetele – možnost vpisa prek spleta je leta 2019 prinesla 370, lani pa skoraj 2000 novih članov MKL. Podobno velja za možnost vračila gradiva v katerikoli od naših enot, tako je lani zakrožilo več kot 55.000 izvodov gradiva. Da bi bralcem težavno obdobje pomagali prebroditi tudi s pomočjo knjige, smo v času epidemije v MKL opustili zamudnino.

Prej zgolj poletno akcijo Mački v žaklju (vnaprej pripravljeni paketi knjig, ki si jih uporabnik izposodi 'na presenečenje') smo ponujali skoraj vse leto, bralcem smo tako 'podtaknili' 22.500 vnaprej pripravljenih vrečk bralnih 'mačkov' in v njih 87.411 kakovostnih, morda tudi starejših knjig, ki bi jih sicer na policah zlahka prezrli. Razvil se je model nove uporabniške navade naroči – prevzemi; rezervacije prostega gradiva (omogočali smo jih v posebej za to pripravljenem spletnem obrazcu) so v primerjavi z letom pred koronavirusom narasle za 90 odstotkov, seveda so povsem pričakovano narasle tudi izposoje e-knjig (Biblos) in zvočnih knjig (audibook), ki so se lani povečale za 184 odstotkov. Glede na okoliščine pričakujem, da bo trend intenzivnega oddaljenega dostopanja do knjižnice ostal tudi potem, ko se bo plima epidemije in njenih ukrepov umaknila, da bo osvežil in dopolnjeval naše klasične storitve.«

Kakšna je bila v knjižnicah lani struktura uporabnikov in izposoje, je poudarila Vesna Horžen, bo treba na podlagi zbranih podatkov še raziskati. »Trenutno ocenjujemo, da se to lani ni bistveno spremenilo, smo pa prepričani, da se bomo s tem srečali v bližnji prihodnosti. Zato v Združenju splošnih knjižnic, v okviru katerega pripravljamo nov dokument strategija razvoja splošnih knjižnic za obdobje 2022–2027, pozorno spremljamo vse spremembe.«
 

Prvi z dostavo izposojenih knjig na dom

»Pri nas knjižnice nismo zaprli, tudi v času najstrožjih ukrepov ne,« je povedal direktor Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper David Runco, »knjiga pač mora do bralca, je pa tudi res, da imamo ob tem vedno v mislih varnost in zdravje naših uporabnikov ter upoštevamo vsa priporočila NIJZ in drugih pristojnih.« Kljub neprekinjeni odprtosti so uporabnikom, ki ne živijo v regiji, ukinili morebitne zamudnine, saj gradivo težje vrnejo, takoj so vsem ponudili tudi možnost brezplačnega splet­nega vpisa, s tem pa tudi dostop do Virtualne knjižnice Koper.

»V e-knjižnici, ki jo med epidemijo pospešeno gradimo in promoviramo prek številnih medijev, so namreč na voljo kakovostni e-viri, ki jih kupujemo in gradimo za različne ciljne skupine, od knjižnice Biblos z jagodnim izborom e-knjig, zvočnih knjig audibooka in portala Dobreknjige.si, ki je pred leti nastal prav v naši knjižnici, do dnevno svežih časopisov in revij PressReader, zvočnih pravljic, enciklopedij in podatkovnih zbirk z različnih področij človekovega znanja.

Prvi v Sloveniji smo občanom ponudili tudi izposojo gradiva z brezplačno dostavo na dom, pomembno predvsem za krepitev učnih procesov, pa tudi za starostnike in druge ranljive skupine, ki so manj vešči tehnologije in težje prenašajo socialno izolacijo. Lani smo našteli 2561 novih članov, med njimi se je skoraj podvojilo število zaposlenih. Prek urada za Slovence v zamejstvu in v svetu smo o naših aktivnostih obveščali tudi rojake, ki bivajo v tujini, in tako pridobili uporabnike iz 23 držav. Izposoja fizičnega gradiva je v času omejitev padla za skoraj tretjino, močno pa je narasla uporaba e-knjižnice, izposoja e-knjig je bila lani v primerjavi z letom 2019 kar štirikrat večja in še narašča.«