
Neomejen dostop | že od 14,99€
V zadnjem poglavju Marías piše o prijateljstvu med Turgenjevom in Flaubertom, ki sta si bila zelo različna. Slavni Rus je ves čas skakal po kontinentu kot veverica, enkrat je bil v Parizu, potem v Berlinu, na Škotskem, potem spet v Parizu. Hodil je na obiske in na lov. Flaubert pa je ves čas pisal in bral. Pisala sta si pisma, v katerih je ta tarnal nad pisanjem in svojimi romani, Turgenjev pa nikoli. Flaubert je kot hrepeneča zaljubljenka Rusu pisal, naj se hitro vrne k njemu in zakaj vedno, ko pride, tako hitro odhiti drugam. Prav Turgenjev mu je poslal znamenito domačo haljo, v kateri se je Flaubert rad sprehajal po stanovanju, in morda je prav ta tako zelo odbila Henryja Jamesa. »To stvarno oblačilo me zaziba v absolutistične in razkošne sanje. Pod njo bi si želel biti povsem gol in tako bi sprejel Čerkeze: čeprav so zdaj grozni časi in mi je zelo vroče, sem si jo vseeno oblekel,« je Flaubert priznal svojemu prijatelju. Raje kot o pisanju sta se pogovarjala o seksualnih podvigih drugih pisateljev, recimo Maupassanta: »Zadnjič mi je pisal, da je v treh dneh kar devetnajstkrat seksal!« z občudovanjem zapiše Flaubert. »To je zelo dobro,« doda, »a se bojim, da se bo nazadnje še raztopil v spermi.«
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji