V nadaljevanju preberite:

Če bi iskali kakšno dodatno opredelitev knjige Videnja in védenja, bi morda v ospredje postavili izrazito memoarsko noto. Poniž (1948) sodi v generacijo, ki je bila priča dogodkom druge polovice preteklega in seveda začetka tega stoletja, zato njegova premišljevanja niso zgolj poljubna refleksija zgodovinskih dejstev, ki so danes pač zelo različno interpretirana oziroma praviloma odvisna od politične usmerjenosti pisca, temveč tukaj nastopa kot neposredni (so)udeleženec. Ker to dogajanje temeljno definira tudi naš aktualni družbeni vsakdan, je relevantni pogled na tako imenovano polpreteklo zgodovino še toliko pomembnejši, saj smo ne nazadnje priča svojevrstni reviziji revizije zgodovine.