Od trinajstih finalistov na daljšem seznamu izbranih romanov za prestižno britansko nagrado booker jih je od včeraj le še šest:
Oporoke Margaret Atwood,
Ducks, Newburyport Lucy Ellmann,
Dekle, ženska, druga Bernardine Evaristo,
Orkester manjšin Chigozieja Obiome,
Kihot Salmana Rushdieja in
10 minut in 38 sekund v tem čudnem svetu Elif Shafak, pisateljice turškega rodu, ki piše v angleščini in turščini.
Petčlanski žiriji predseduje ustanovitelj literarnega festivala
Hay Peter Florence, z njim berejo ter odločajo pisateljica in publicistka
Afua Hirsch, prva direktorica založbe Bloomsbury
Liz Calder, pisateljica in cineastka
Xiaolu Guo ter skladateljica in koncertna pianistka
Joanna MacGregor. Zmagovalni roman bodo oznanili 14. oktobra.
Ellmann
Evaristo
Rushdie
Obioma
Shafak
Atwood
Moč zgodbe
Na včerajšnji razglasitvi šestih finalistov v Britanski knjižnici je Florence povedal: »Kot vsa velika literatura te knjige zvenijo od življenja, od globoke in zmagovalne človečnosti. Na končni seznam šestih del smo uvrstili knjige, med katerimi bi za vsako lahko utemeljili, zakaj mora zmagati, a pravzaprav so zmagovalke vse. Kdorkoli jih bo prebral, bo srečen, obogatile ga bodo, presenetile z močjo zgodbe in spodbudile z zmožnostjo literature, da požene našo domišljijo.«
Žirija je izbirala med 151 romani, ki so ali bodo izšli med 1. oktobrom 2018 in 30. septembrom 2019. Kar štiri od šestih del na seznamu so izdale hčerinske založbe konglomerata Penguin Random House.
Najpomembnejša kanadska sodobna avtorica Margaret Atwood, politično angažirana pisateljica, pesnica, esejistka in literarna kritičarka, je po štirih nominacijah prejela bookerja leta 2000 za roman
Slepi morilec. Z romanom
Otroci polnoči je Salman Rushdie slavil leta 1981.
Lani je slavil roman severnoirske pisateljice
Anne Burns Mlekar, prav tako lani, v petdesetem letu nagrade, so zaradi okrogle številke podelili tudi nagrado zlati booker za najboljše doslej nagrajeno delo – prejel jo je roman
Angleški pacient Michaela Ondaatjeja, s katerim je avtor slavil leta 1992.
Nagrada booker oziroma od leta 2002 do letošnjega junija imenovana man booker (zdaj jo je za pet let prevzel dobrodelni sklad Crankstart, ki sta ga ustanovila sir
Michael Moritz in njegova žena
Harriet Heyman), je daljnega aprila 1969 nastala kot britanski odgovor na francosko Goncourtovo nagrado.
Na britanskem literarnem prizorišču ima privilegiran položaj: 50.000 funtov (okrog 55.000 evrov) vredna nagrada za najboljši roman leta, ki ga je v angleščini napisal državljan Združenega kraljestva, Britanske skupnosti narodov (Commonwealth), Pakistana ali Južne Afrike – od leta 2014 upoštevajo tudi ameriške avtorje, od lanskega leta še irske oziroma romane, izdane na Irskem –, ima pomen, ki ga je komaj mogoče opisati, zmaga pa dobitniku poleg časti in prepoznavnosti po svetu prinese visoke naklade tudi v neangleškem prostoru.
Od takrat, ko so sprejeli odločitev o spremembi pravil in v igro za nagrado pripustili tudi ameriške, britanski avtor ni več dobil nagrade, prejeli so jo Avstralec
Richard Flanagan, Jamajčan
Marlon James, Američana
Paul Beatty in
George Saunders ter lani severnoirska pisateljica
Anna Burns.
Komentarji