Festival kriminalke se seli v Maribor

V petek se s projekcijo serije o inšpektorju Vrenku začne festival kriminalke Alibi 2.1. Gre za nadaljevanje festivala literature noir, ki ga je leta 2015 ustanovil pisatelj Renato Bratkovič. Med letoma 2015 in 2019 je gostil vrsto avtorjev iz sveta in domovine ter pomagal predstaviti noir in kriminalni roman širšemu slovenskemu občinstvu. Skupek prvih petih izvedb festivala je predstavil lani v obliki antologije 25 zgodb s temne strani Pohorja (2015–2019). Letos se pripravlja na izid romana in predaja štafeto organizatorja Založbi Pivec.


 

Kaj vas je privedlo do organiziranja festivala, kaj je bil osnovni koncept?

Ideja je prišla povsem spontano, ko sem bil poleti 2015 na delovnem obisku na idilični Gori pod lipo in sem se pred odhodom ozrl po domačiji in vinogradu — prav videl sem pisce, ki z beležkami ali prenosnimi računalniki in obveznimi kozarci vina ustvarjajo zgodbe. Nekaj v slogu forme vive, kjer izdelki ob koncu delavnice tudi ostanejo. Tukaj je pač šlo za nekakšno literarno delavnico, kjer je vsak pisec na naključno izžreban naslov moral tako rekoč v enem dnevu napisati zgodbo in jo prebrati na javnem dogodku.

Ker sem bil v tistem času še precej aktiven na družbenih omrežjih in sem imel med prijatelji na facebooku izjemno veliko piscev predvsem v noir žanru, sem razvil koncept prav v smeri žanrske književnosti.
Bil pa je to čas, ko se je tudi v slovenskem prostoru počasi začela uveljavljati kriminalna književnost.


 

Slovite predvsem kot ljubitelj in pisec noira?

Meni osebno je noir bližji od klasične kriminalke, ker me bolj kot razkrivanje zločina in razkrinkanje zločinca zanima tako ali drugače pohabljen nezanesljiv pripovedovalec, ki spretno prehaja črto med zakonitim in nezakonitim, moralnim in nemoralnim – da bi dosegel, kar pač želi doseči.

Paul D. Brazill, eden izmed prvih gostov Alibija, ki mu pravijo Bukowski noira, je lepo razložil razliko med kriminalko in noirom: kriminalka skuša vzpostaviti red tam, kjer je kaos, noir pa vnaša kaos, kjer je red. Ta definicija mi je všeč.
 

Omenili ste Paula D. Brazila, v petih letih ste gostili kar nekaj odmevnih imen iz tujine.

Tako je, poleg izvrstnih slovenskih avtorjev in že omenjenega Paula D. Brazilla so Alibi obiskali še Sonia Kilvington, Angležinja, ki živi in dela na Cipru, Eddie Vega, založnik in fotograf iz New Yorka, Kate Laity, akademičarka iz Connecticuta, Johnny Shaw, ameriški nomadski pisec, Vassilis Danellis iz Grčije, Anamaria Ionescu in Bogdan Hrib iz Romunije ter seveda naši balkanski kolegi, Robert Perišič, Andrea Žigić Dolenec, Neven Škrgatić, Marko Popović in Silvija Hinzman, Hrvatica, ki ustvarja v Nemčiji.


 

Letos se festival seli pod okrilje Založbe Pivec, kako se je to zgodilo?

Da se bo nekaj v konceptu festivala spremenilo, mi je bilo jasno že dalj časa – ena od idej je bila, da bi Alibi selili po balkanskih regijah, kjer bi ga vsakič znova izvajali pet let po delavniškem ključu, šesto leto izdali knjigo in ga preselili kam drugam. Do zdaj je bil to sicer mogoče malo hermetičen koncept, ki privabi manj ljudi, zgolj tiste najbolj navdušene, ki jih morda zanima tudi ozadje ustvarjanja žanrske literature.

Vmes se je zgodila pandemija in so pogovori ostali v zraku. Razmišljal pa sem celo o možnosti, da čez festival potegnem črto, ko me je poklical Nino Flisar iz Založbe Pivec.

Založba Pivec razume kriminalko, konec koncev je njihov hišni avtor Avgust Demšar, ki je bil tudi gost Alibija, trenutno precej vroč avtor, njegov inšpektor Martin Vrenko pa je podobno kot Golobov Taras Birsa zaživel tudi na teve ekranih in dosegel še širše občinstvo, kot bi ga sicer.

 

Tokrat bo tudi sam format drugačen.

Predvsem bo več dogodkov, zanimivih za občinstvo. Mi smo bili v preteklosti dejansko zaprti za javnost – pisci pač za ustvarjanje potrebujejo mir. Smo pa imeli eno filmsko projekcijo in literarni večer, kjer so ljudje lahko slišali čisto sveže, še vroče in nikjer objavljene zgodbe. Zdaj se bo občinstvo lahko udeležilo projekcij nadaljevanke Primeri inšpektorja Vrenka z ekipo ustvarjalcev, sprehoda po Mariboru Avgusta Demšarja in Martina Vrenka, okrogle mize o fenomenu slovenske kriminalke in literarnega večera s tremi velikani slovenske kriminalke, Avgustom Demšarjem, Tadejem Golobom in Tonetom Frelihom. Izčrpnejši program dogajanja lahko vsi, ki jih tovrstno dogajanje zanima, najdejo na spletni strani Založbe Pivec.
 

Kakšni so načrti za prihodnost?

V tem trenutku sem osredotočen predvsem na kratkoročne cilje. Pravkar končujem roman, ki bo še letos izšel pri mariborski založbi Litera, zato v ta projekt vlagam 100-odstotno energijo. Še vedno pa mi na disku ždi že dokončana zbirka kratkih zgodb Temne snovi, ki jo moram samo še do konca urediti in pripraviti na izdajo.
Moja prihodnost je torej čas do konca leta, za naprej pa so seveda odprte vse možnosti.