Dolga zgodba o ukradenem molitveniku

Bitka judovske družine z Izraelskim muzejem v Jeruzalemu za dragoceni rokopisni molitvenik iz 14. stoletja traja že leta, prejšnji teden je dobila novo poglavje na vrhovnem sodišču v New Yorku: muzej je prvič soočen s tožbo za eksponat, ki naj bi domnevno izginil med holokavstom in ga noče vrniti družini.

Potomci nemškega judovskega politika Ludwiga Maruma (1882–1934), ki velja za eno prvih žrtev holokavsta, so se v spor z muzejem zaradi lastništva tako imenovane »hagade ptičjih glav« iz 14. stoletja, molitvenika oziroma obredne knjige s svetopisemskimi zgodbami in molitvami, ki se uporablja ob paši, prazniku nekvašenega kruha, zapletli že pred leti.

Trdijo, da je bila hagada, ki velja za najstarejši znani oziroma ohranjeni ilustrirani molitvenik te vrste, ukradena njihovemu dedu, ki so ga nacisti leta 1933 strpali v zapor, pozneje, leto dni po koncu druge svetovne vojne, pa jo je neimenovani Jud iz Nemčije prodal jeruzalemskemu nacionalnemu muzeju Bezalel, predhodniku današnjega Izraelskega muzeja.

Muzejski nakup za 600 dolarjev

Pred šestimi leti so potomci zahtevali, da hagada ostane na ogled v muzeju, od ustanove pa odškodnino in preimenovanje eksponata v Marumovo hagado. Takrat so jim v vodstvu muzeja odgovorili, da sicer priznavajo, da je bil molitvenik lastnina družine pred nastopom nacizma v Nemčiji, vendar so hkrati zahtevali, da Marumovi potomci z dokumenti dokažejo, kaj se je dogajalo z molitvenikom po letu 1933, ko so njihovega deda zaprli in je potem umrl v koncentracijskem taborišču Kislau pri Badnu, do leta 1946, ko ga je jeruzalemski muzej za 600 ameriških dolarjev brez dokazov o lastništvu odkupil od osnovnošolskega učitelja Hermanna Kahna.

Družina nima pisnega dokaza, da jim je bil rokopis ukraden, so pa dokazovali, da Kahn ni mogel imeti dovolj sredstev, da bi ga sploh lahko kupil, in da ga je najverjetneje ukradel ali pa ga je od nekoga dobil po tistem, ko so nacisti njihovega deda zaprli.

Ocenjena vrednost: deset milijonov dolarjev

Štirje Marumovi vnuki, Eli Barzilai, Dominique Avery, Andrée Fischer in Ludwig Marum, so tožbo vložili na vrhovnem sodišču v New Yorku in zdaj zahtevajo vrnitev molitvenika, katerega vrednost je ocenjena na deset milijonov dolarjev. Rokopis je nastal okrog leta 1300 na jugu Nemčije, Ludwig Marum, odvetnik iz Karlsruheja, ki je bil med vzponom nacizma kot eden redkih Judov izvoljen v nemški parlament, ga je prejel leta 1910 kot poročno darilo.

Hermann Kahn je leta 1946 Marumovemu odvetniku Šimonu Jeselsohnu zagotavljal, da mu je molitvenik podaril neki judovski zdravnik, a je slednji to zanikal. Leta 1939 je bilo Kahnu omogočeno, da je odšel v takrat britansko Palestino, in Marumovi sorodniki domnevajo, da je takrat skupaj s svojim pohištvom tja poslal tudi dragoceni molitvenik, ki je dobil ime po nenavadnih upodobitvah glav judovskih figur, s čimer se je pisec, ki se je podpisal zgolj z imenom Menahem, izognil prepovedi upodabljanja Judov. Marumovi potomci so zapisali, da zahtevajo vrnitev molitvenika, saj bi ga radi razstavili »v instituciji, ki bi bila tega vredna«.