Galerija
Dialogi ob edinem slovenskem otoku
Jubilejno 50. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu.
Bled, 15. maj 1989. Mednarodno pisateljsko srečanje PEN na Bledu.
Blejska srečanja so po spletu okoliščin prireditev z najdaljšo tradicijo v mednarodnem Penu in kraj, kjer so se tudi na pobudo slovenskih pisateljev prvič srečali Palestinci in Izraelci, Baski in Španci, Kurdi in Turki... Bled je kraj dialoga in iskanja skupnih stališč o kriznih problemih, ki prizadevajo pisateljsko vest in zavest, na njem so dobili besedo tudi predstavniki pozabljenih ali zatiranih literatur, na primer tatarski, ujgurski in tibetanski pisatelji.
Blejska srečanja imajo tako kot slovenski Pen dva začetka: po pričevanju pokojnega Miloša Mikelna so bili jeseni leta 1965 na obisku pri slovenskih kolegih slovaški pisatelji in takrat je vzniknila zamisel, da bi si skupaj kupili počitniški dom.
Takratna predsednica slovenskega pisateljskega društva Mira Mihelič, tudi podpredsednica mednarodnega Pena, je o tem podpisala protokol, ideja pa je bila kmalu uresničena. Prvič so pisatelji v domu na Belem križu nad Piranom letovali leta 1968, ravno takrat, ko so tam priredili prvo mednarodno pisateljsko srečanje.
V upanju na nadaljevanje so govorili v množini, o srečanjih, poimenovali so jih piranska. Nadaljevanje oziroma nov začetek srečanj je bil maja 1977, ko si jih preselili na Bled.
Zgodba o dveh začetkih slovenskega Pena govori o tem, da je bil center ustanovljen leta 1926, le pet let po nastanku združenja pesnikov, dramatikov, urednikov, esejistov in romanopiscev Pen International v Londonu.
Mednarodni Pen je slovenski center uradno sprejel v članstvo 20. novembra 1926, njegov prvi predsednik je bil Oton Župančič, med ustanovnimi člani, torej člani prvega upravnega odbora, so bili Izidor Cankar, Josip Vidmar, France Stele, Janko Lavrin, Fran Saleški Finžgar, France Bevk, Prežihov Voranc in France Koblar.
Ustanovitveni postopek je – po zapisu Filipa Kalana – kljub državni prisili v stari Jugoslaviji leta 1926 uspel predvsem zavoljo iniciative pisatelja Janka Lavrina, takrat profesorja v Nottinghamu in člana angleškega Pena, in univerzitetnega bibliotekarja Jože Glonarja.
Po drugi svetovni vojni slovenski Pen ni več deloval, njegov »novi« začetek je leto 1962, ko so ponovno ustanovili jugoslovanske centre, najprej slovenskega, za kar je imel največje zasluge Matej Bor, sicer tudi prvi predsednik obnovljenega slovenskega centra.
Ugled in vlogo stičišča med Vzhodom in Zahodom je slovenski Pen potrdil tri leta po ponovnem vzniku z organizacijo 33. svetovnega kongresa Pena na Bledu leta 1965.
Blejska srečanja imajo tako kot slovenski Pen dva začetka: po pričevanju pokojnega Miloša Mikelna so bili jeseni leta 1965 na obisku pri slovenskih kolegih slovaški pisatelji in takrat je vzniknila zamisel, da bi si skupaj kupili počitniški dom.
Piran - Bled
Takratna predsednica slovenskega pisateljskega društva Mira Mihelič, tudi podpredsednica mednarodnega Pena, je o tem podpisala protokol, ideja pa je bila kmalu uresničena. Prvič so pisatelji v domu na Belem križu nad Piranom letovali leta 1968, ravno takrat, ko so tam priredili prvo mednarodno pisateljsko srečanje.
V upanju na nadaljevanje so govorili v množini, o srečanjih, poimenovali so jih piranska. Nadaljevanje oziroma nov začetek srečanj je bil maja 1977, ko si jih preselili na Bled.
Zgodba o dveh začetkih slovenskega Pena govori o tem, da je bil center ustanovljen leta 1926, le pet let po nastanku združenja pesnikov, dramatikov, urednikov, esejistov in romanopiscev Pen International v Londonu.
Mednarodni Pen je slovenski center uradno sprejel v članstvo 20. novembra 1926, njegov prvi predsednik je bil Oton Župančič, med ustanovnimi člani, torej člani prvega upravnega odbora, so bili Izidor Cankar, Josip Vidmar, France Stele, Janko Lavrin, Fran Saleški Finžgar, France Bevk, Prežihov Voranc in France Koblar.
Ustanovitveni postopek je – po zapisu Filipa Kalana – kljub državni prisili v stari Jugoslaviji leta 1926 uspel predvsem zavoljo iniciative pisatelja Janka Lavrina, takrat profesorja v Nottinghamu in člana angleškega Pena, in univerzitetnega bibliotekarja Jože Glonarja.
Po drugi svetovni vojni slovenski Pen ni več deloval, njegov »novi« začetek je leto 1962, ko so ponovno ustanovili jugoslovanske centre, najprej slovenskega, za kar je imel največje zasluge Matej Bor, sicer tudi prvi predsednik obnovljenega slovenskega centra.
Ugled in vlogo stičišča med Vzhodom in Zahodom je slovenski Pen potrdil tri leta po ponovnem vzniku z organizacijo 33. svetovnega kongresa Pena na Bledu leta 1965.
Dolga zgodovina
1933
Slovenski center Pen je bil med pobudniki prve mednarodne obsodbe fašizma in nacizma na kongresu mednarodnega Pena v Dubrovniku.
1965
33. svetovni kongres Pena na Bledu je bil prvič v socialistični državi, prvič so bili kot opazovalci prisotni pisatelji iz takratne Sovjetske zveze, na njem je bil za novega predsednika izbran prvi Američan, Arthur Miller, prišla so zvezdniška pisateljska imena: Nobelov nagrajenec Ivo Andrić, bodoča nobelovca Miguel Ángel Asturias in Pablo Neruda, Agatha Christie, Ignazio Silone, Susan Sontag, Miroslav Krleža. Miller je uspešno posredoval, da so v Nigeriji rešili pred eksekucijo Woleja Soyinko, ki je pozneje kot prvi Afričan prejel Nobelovo nagrado za književnost.
1972
Mira Mihelič je v avli portoroškega hotela Riviera prepoznala predsednika zahodnonemškega Pena in poznejšega predsednika mednarodnega Pena, Nobelovega nagrajenca Heinricha Bölla.
1977
Delov novinar Bogdan Pogačnik, sicer tudi tajnik slovenskega Pena, se je pogovarjal s takratnim novim predsednikom mednarodnega Pena: na Bled je prišel perujski pisatelj Mario Vargas Llosa, takrat še ne Nobelov nagrajenec za književnost.
1980
Na Bled bi morala priti južnoafriška pisateljica Nadine Gordimer, takrat podpredsednica mednarodnega Pena, a po prihodu v London na jugoslovanskem veleposlaništvu ni dobila vstopnega vizuma. Tega leta so na Bledu na skupščini sprejeli v mednarodno pisateljsko organizacijo novoustanovljeni center Pen Ljudske republike Kitajske.
1984
Na kongresu Pena v Luganu so na pobudo Miloša Mikelna ustanovili odbor pisateljev za mir oziroma mirovni komite. Prvi mu je predsedoval ravno Mikeln, stalni sedež odbora je v Ljubljani. Za Mikelnom je odboru predsedoval Boris A. Novak.
1991
Na 24. srečanje na Bledu je prvič prišel predstavnik albanskega Pena Besnik Mustafai. Slovenski center Pen s predsednikom Borisom A. Novakom je prek mreže mednarodnega Pena obveščal mednarodno javnost o jugoslovanski agresiji na Slovenijo, med vojno v Bosni in Hercegovini pa zbiral in posredoval mednarodno solidarnostno pomoč kolegom pisateljem na tem področju.
1997
Kljub imenitni dialoški tradiciji so se na blejskem srečanju hudo sporekli palestinski in izraelski penovci.
2005
Ob 40-letnici svetovnega kongresa je bil na Bledu 71. svetovni kongres mednarodnega Pena.
2010
Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010 se je v sodelovanju s slovenskim Penom vključila v mednarodno mrežo mest zatočišč za preganjane pisatelje Icorn. Prva gostja ljubljanskega zatočišča je bila maroška pisateljica in borka za človekove pravice Zineb El Rhazoui.
2013
Upravni odbor slovenskega Pena je pritrdil stališču častnega razsodišča centra, da nekdanji premier Janez Janša, ki so ga kot publicista, zaprtega v vojaški zapor, sprejeli leta 1988, zaradi izjav, neskladnih z vrednotami slovenskega Pena, ne more več biti član. Več članov Pena, med njimi Boris Pahor, Drago Jančar in Niko Grafenauer, je zaradi tega izstopilo.
2013
Mednarodni Pen je na 79. svetovnem kongresu v Reykjaviku sprejel t. i. blejski manifest, ki ga je predlagal odbor pisateljev za mir.
2016
48. srečanja se je udeležila prva predsednica v zgodovini Pena, mehiško-ameriška pisateljica in aktivistka Jennifer Clement (prva predsednica bi lahko bila romunska disidentka Ana Blandiana, a se na 63. kongresu v Guadalajari leta 1996 glasujoči penovci niso odločili zanjo). Blejsko srečanje predstavnikov kurdskega Pena v Turčiji in predstavnikov turškega Pena je Jennifer Clement v pogovoru za Delo označila za zgodovinsko.
1933
Slovenski center Pen je bil med pobudniki prve mednarodne obsodbe fašizma in nacizma na kongresu mednarodnega Pena v Dubrovniku.
1965
33. svetovni kongres Pena na Bledu je bil prvič v socialistični državi, prvič so bili kot opazovalci prisotni pisatelji iz takratne Sovjetske zveze, na njem je bil za novega predsednika izbran prvi Američan, Arthur Miller, prišla so zvezdniška pisateljska imena: Nobelov nagrajenec Ivo Andrić, bodoča nobelovca Miguel Ángel Asturias in Pablo Neruda, Agatha Christie, Ignazio Silone, Susan Sontag, Miroslav Krleža. Miller je uspešno posredoval, da so v Nigeriji rešili pred eksekucijo Woleja Soyinko, ki je pozneje kot prvi Afričan prejel Nobelovo nagrado za književnost.
1972
Mira Mihelič je v avli portoroškega hotela Riviera prepoznala predsednika zahodnonemškega Pena in poznejšega predsednika mednarodnega Pena, Nobelovega nagrajenca Heinricha Bölla.
1977
Delov novinar Bogdan Pogačnik, sicer tudi tajnik slovenskega Pena, se je pogovarjal s takratnim novim predsednikom mednarodnega Pena: na Bled je prišel perujski pisatelj Mario Vargas Llosa, takrat še ne Nobelov nagrajenec za književnost.
1980
Na Bled bi morala priti južnoafriška pisateljica Nadine Gordimer, takrat podpredsednica mednarodnega Pena, a po prihodu v London na jugoslovanskem veleposlaništvu ni dobila vstopnega vizuma. Tega leta so na Bledu na skupščini sprejeli v mednarodno pisateljsko organizacijo novoustanovljeni center Pen Ljudske republike Kitajske.
1984
Na kongresu Pena v Luganu so na pobudo Miloša Mikelna ustanovili odbor pisateljev za mir oziroma mirovni komite. Prvi mu je predsedoval ravno Mikeln, stalni sedež odbora je v Ljubljani. Za Mikelnom je odboru predsedoval Boris A. Novak.
1991
Na 24. srečanje na Bledu je prvič prišel predstavnik albanskega Pena Besnik Mustafai. Slovenski center Pen s predsednikom Borisom A. Novakom je prek mreže mednarodnega Pena obveščal mednarodno javnost o jugoslovanski agresiji na Slovenijo, med vojno v Bosni in Hercegovini pa zbiral in posredoval mednarodno solidarnostno pomoč kolegom pisateljem na tem področju.
1997
Kljub imenitni dialoški tradiciji so se na blejskem srečanju hudo sporekli palestinski in izraelski penovci.
2005
Ob 40-letnici svetovnega kongresa je bil na Bledu 71. svetovni kongres mednarodnega Pena.
2010
Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010 se je v sodelovanju s slovenskim Penom vključila v mednarodno mrežo mest zatočišč za preganjane pisatelje Icorn. Prva gostja ljubljanskega zatočišča je bila maroška pisateljica in borka za človekove pravice Zineb El Rhazoui.
2013
Upravni odbor slovenskega Pena je pritrdil stališču častnega razsodišča centra, da nekdanji premier Janez Janša, ki so ga kot publicista, zaprtega v vojaški zapor, sprejeli leta 1988, zaradi izjav, neskladnih z vrednotami slovenskega Pena, ne more več biti član. Več članov Pena, med njimi Boris Pahor, Drago Jančar in Niko Grafenauer, je zaradi tega izstopilo.
2013
Mednarodni Pen je na 79. svetovnem kongresu v Reykjaviku sprejel t. i. blejski manifest, ki ga je predlagal odbor pisateljev za mir.
2016
48. srečanja se je udeležila prva predsednica v zgodovini Pena, mehiško-ameriška pisateljica in aktivistka Jennifer Clement (prva predsednica bi lahko bila romunska disidentka Ana Blandiana, a se na 63. kongresu v Guadalajari leta 1996 glasujoči penovci niso odločili zanjo). Blejsko srečanje predstavnikov kurdskega Pena v Turčiji in predstavnikov turškega Pena je Jennifer Clement v pogovoru za Delo označila za zgodovinsko.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji