
Neomejen dostop | že od 14,99€
Poezija Anje Zag Golob (1976) v novi zbirki odpira prostor ludistične igre in absolutne svobode. V zbirki watson je »stopnja asociativnosti, kjer pesem sama prevzame kontrolo, kjer zven preplavi pomen, najvišja doslej«, s tem pa obravnava vsesplošno banalizacijo in se sprašuje, ali se ji pesem lahko postavi po robu.
»Nujno se moramo od puhlice o 'deželi pesnikov' premakniti naprej in urgentno začeti prakso, saj slovenska poezija, sodobna in klasična, ponuja ogromno. Zdi se naravnost neverjetno, da lahko v jeziku z dobrima dvema milijonoma govorcev poezija dospe do take raznolikosti in tolikih presežkov. Naša poezija je živa in potentna, zaradi družbenega sranja pa potrebuje pomoč pri ponovnem navezovanju stika z večinsko populacijo,« pravi pesnica.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji