V nadaljevanju preberite:

Najbolj neposredno se v tekst vpisuje odnosnost, ki telo razrije, razje, ga napravi razbolelega in v nekem smislu postapokaliptičnega. To je telo, ki se razgrize, ki krvavi, se duši, kriči, se odre, se razreže. Urša Majcen s tem na visceralen način popisuje posledice, ki jih v telesu in zavesti, ki tega poseljuje, lahko pušča zgolj (ne)stik z drugimi telesi in drugimi zavestmi