Beletrina zasleduje inovativnost in prepoznaven pečat

Na nedavni novinarski konferenci je svoje dosežke lanskega leta in načrte za letošnje med večjimi založbami predstavila tudi Beletrina. Med napovedmi so posebej poudarili skupno osemdeset izidov, kar je 35 odstotkov več kot lani, zagon največjega evropskega projekta v zgodovini založbe, Think Pub, inovativne multimedijske platforme Beletrina Digital, in odprtje njihove prve knjigarne zunaj Ljubljane – kje drugje kot v Mariboru.

Direktor založbe Mitja Čander je v uvodu povedal, da bo to leto zelo zahtevno in polno izzivov, hkrati pa ustvarjalno in uspešno. Poudaril je, da bodo ob vseh novostih še naprej počeli »veliko stvari, ki smo jih že doslej« – torej organizirali festivale, kot sta bližajoča se Fabula in Dnevi poezije in vina, in izdajali knjige –, njihov cilj pa je biti »živahni, dinamični, inovatorski«, saj si želijo, da je njihova založba »inovativna in v evropski prostor zasidrana institucija«.

Mitja Čander (na fotografiji levo ob Alešu Štegru in Urbanu Vovku) je napovedal tudi odprtje knjigarne v Mariboru. FOTO: Beletrina

Spodbujanje razmisleka in čas zase

Na to med drugim računajo z Beletrino Digital, naročniško multimedijsko platformo, ki so jo razvijali več let in ki je, tako Mitja Čander, po njihovem mnenju mednarodni ali kar globalni unikum. »Pri oblikovanju Beletrine Digital se ne zgledujemo zgolj po obstoječih medijih, temveč si prizadevamo ustvariti lasten, prepoznaven pristop. Poudarek bo na širokem naboru e-knjig in zvočnih knjig v slovenskem in tujih jezikih, filmih in serijah evropske in festivalske ponudbe, poglobljenih, inovativnih prispevkih ter raznolikih pogledih na kulturne in druge dogodke doma in po svetu,« je za Delo povedala Alma Čaušević Klemenčič, izvršna direktorica in prokuristka Beletrine ter vodja projekta Beletrina Digital.

Za inovativne načine predstavitve različnih tematik so izkoristili prednosti digitalnega formata, pri uredniški politiki – vsebine bo kurirala odgovorna urednica, pisateljica in scenaristka Irena Svetek – pa upoštevali načela nepristranskosti, objektivnosti in odprtosti do različnih perspektiv. »Želimo postati vir zanesljivih informacij, hkrati pa ohranjati prostor za umetniški izraz in literarno ustvarjanje. Beletrina Digital bo svojim naročnikom ponujala kakovostne vsebine, ki bodo spodbujale razmislek in osvetljevale kompleksnost sodobnega sveta. Velik poudarek bomo dajali tudi mlajšim, še neuveljavljenim avtorjem,« je dodala Alma Čaušević Klemenčič. Na novinarski konferenci je še navedla, da so bili lani kar 85-odstotno uspešni pri pridobivanju sredstev na domačih in tujih razpisih.

Branko Madžarevič: V pisanju o samem sebi ni več preseganja in poguma

Z dvajsetimi naslovi bo letos »polno zaživela« tudi zbirka Žametna Beletrina, s katero se želijo utrditi na področju splošnega založništva. V njej bodo po besedah njene urednice Branke Fišer za Delo »svoje mesto našle sodobne, komunikativne, privlačne in mestoma tudi kontroverzne zgodbe, največkrat žanrsko obarvane uspešnice s svetovnih knjižnih trgov in intrigantna dela slovenskih avtorjev, s katerimi bomo skušali nagovoriti čim širši krog ljudi in jih (znova ali pa sploh) povabiti k branju«. Ob tem jih želijo (tudi s priročnim formatom) spodbuditi, da si vzamejo čas zase, prototip knjige, kakršne želijo izdajati v zbirki, pa je največja prodajna uspešnica založbe Belo se pere na devetdeset kresnikove lavreatke Bronje Žakelj.