Alešu Bergerju Arsova lastovka za najboljšo kratko zgodbo

Kot so lahko slišali obiskovalci nocojšnje podelitve nagrade lastovka v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu, je zmagovalna zgodba dinamična pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Žirija 33. anonimnega natečaja za kratko zgodbo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars v sestavi predsednik Vlado Motnikar, Breda Biščak in dr. Nada Grošelj je v utemeljitvi zapisala, da v besedilu Trije asi »en sam prizor /…/ natančno slika dogajalni čas, prostor in osebe, drobni detajli v ozadju pa odsevajo našo polpreteklost in morda celo družbeno sedanjost. /…/ Suveren pripovedovalski glas pa prefinjeno slika posamezne značaje, spremlja dinamiko odnosov ter spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost.« 

Za tem suverenim glasom je torej Aleš Berger, uveljavljen pisatelj in izjemen prevajalec iz francoščine ter španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Razmerje med prevajanjem in avtorskim pisanjem je Berger pred leti v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom opisal takole: »Nekateri pravijo, da je vsak prevajalec na neki način nerealiziran ali nezadoščen pisatelj. Mogoče je v mojem primeru to res, vendar v nekem trenutku se mi je zdelo, da bi lahko ob prevajanju poskusil še kaj povedati po svoje – da ne bi le gledal v knjigo, kaj so zapisali drugi. To seveda potegne veliko za seboj: kaj povedati, kako po svoje povedati, koliko se razkriti in kaj s tem doseči … Povsem drugačni so izzivi, čeprav tako prevajalec kot pisatelj delata z besedami. Mnogo primerov je v naši literarni zgodovini, ko sta bila ta dva avtorja združena na bolj ali manj produktiven način.«

Aleš Berger je Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejel leta 2017. FOTO: Tomi Lombar

Bergerjevo produktivnost in kvaliteto potrjujejo nagrade. Prejel je najpomembnejšo Prešernovo nagrado za življenjski opus, sledijo pa še nagrade Prešernovega sklada, Sovretova, Rožančeva in Schwentnerjeva nagrada. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 ter leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. Zdaj gre torej za njegovo tretjo zmago na natečaju 3. programa Radia Slovenija. 

Zmagovalna zgodba Trije asi je bila izbrana izmed 980 zgodb

Na 33. natečaj za najboljšo kratko zgodbo, ki ga vsako leto razpiše Uredništvo za kulturo Programa Ars, je letos prispelo 980 zgodb. »Pri skoraj tisoč kratkih zgodbah je težko govoriti o skupnih značilnostih, pa vendar so po količini izstopale osebne zgodbe, predelave zagatnih usod, na primer težkega otroštva, pa predelave odnosov, razrešenih ali nerazrešenih spominov ipd. Veliko je bilo odzivov na naše politične razmere, na naraščajoče napetosti v svetu, na podnebne spremembe. Vse se najde med temi skoraj tisoč zgodbami, iskali pa smo literarno vrednost, ne tematske,« prispele zgodbe komentira predsednik žirije Vlado Motnikar.

Z literarno vrednostjo so jih prepričale štiri zgodbe. Ob Bergerjevi še tri, ki so jih uvrstili v ožji izbor in so jih napisali Samo Roš, Tomaž Kalin in Jure Japelj. Interpretacije njihovih zgodb Silhueta, Jutro v Alepu in Izklesana osamljenost so na Arsu in Prvem predvajali od sobote do ponedeljka v radijski oddaji Literarni nokturno.

Z interpretacijo Bergerjeve zmagovalne zgodbe Trije asi se je občinstvu v ljubljanskem Cankarjevem domu predstavil igralec Branko Jordan ob improvizacijah saksofonista Lenarta Krečiča in zasnovi glasbene oblikovalke Darje Hlavka Godina. Na dogodku smo lahko slišali tudi štiri pesmi v prozi iz Bergerjeve knjige Navsezadnje: Pesniški dnevnik junij 2021–junij 2023. Podelitev nagrade je moderirala Mateja Perpar, režiral jo je Klemen Markovčič, scenarist je bil Matej Juh.