Iz prestižnih koncertnih dvoran na tržnico in v živalski vrt

Izteka se osmi Zimski festival, ki ga je v dveh zaporednih večerih uvedla izvedba monumentalnega Vojnega rekviema Benjamina Brittna s sporočilom o miru in prijateljstvu med narodi. Festival se bo sklenil s klavirskim recitalom svetovno znanega ruskega pianista Grigorija Sokolova, poleg nocojšnjega razprodanega koncerta Marka Hatlaka in finala mednarodnega tekmovanja trobilnih kvartetov in kvintetov bo na sporedu še jutrišnji koncert Zagrebških solistov.

Godalni komorni orkester iz Zagreba, ustanovljen v okviru Radia Zagreb, se ponaša z več kot sedemdesetletno tradicijo neprekinjenega delovanja, najpomembnejšimi državnimi nagradami in mednarodnimi priznanji. Igranje v tej zasedbi velja za eno od najvišjih časti, ki lahko doleti hrvaškega glasbenika, so poudarili pri Festivalu Ljubljana, njihovi koncerti – povsod po svetu so jih doslej izvedli več kot štiri tisoč, od newyorškega Carnegie Halla do amsterdamskega Concertgebouwa, ter izdali več kot sedemdeset zgoščenk – slovijo kot »sinonim za kar najbolj vrhunske izvedbe«.

Dragocena sposobnost preobrazbe

»Zagrebški solisti niso le mojstri klasične glasbe, temveč so tudi umetniki, ki združujejo tradicijo z novimi pristopi in vedno iščejo ravnovesje med spoštovanjem dediščine ter ustvarjanjem nepozabnih trenutkov, ki poslušalcem sežejo v srce. So vedno zvesti svoji misiji – povezovati ljudi in širiti glasbeno dediščino, zaradi česar je njihova glasba edinstvena in nepozabna izkušnja,« so o ansamblu zapisali organizatorji.

»Kar se tega tiče, ne verjamem, da obstajajo posebne razlike med nami in drugimi podobnimi ansambli, razen če ne gre za specializirane baročne ansamble z baročnimi inštrumenti. Vedno smo si prizadevali, da bi naš repertoar zajemal čim širši razpon slogov, od baroka do sodobne, moderne glasbe, vendar z velikim poudarkom na verodostojnosti izvedbe. Menim, da je prav ta sposobnost preobrazbe v izvedbi ena od najpomembnejših in najdragocenejših značilnosti ansambla Zagrebški solisti,« je za Delo poudaril Sreten Krstić, koncertni mojster in umetniški vodja ansambla od leta 2012 ter hkrati koncertni mojster Münchenske filharmonije in dirigent Mladinskega orkestra Münchenske filharmonije. Poleg iskanja ravnovesja med tradicijo in sodobno glasbo črpajo tudi iz zakladnice redkeje izvajanih ali celo pozabljenih del, s čimer omogočajo občinstvu edinstvene poslušalske izkušnje.

V sedmih desetletjih so izvedli več kot 4000 koncertov, od Carnegie Halla v New Yorku do Concertgebouwa v Amsterdamu. FOTO: Ivan Mihaljević/Unimedia

»Edina in najpomembnejša vizija je vrhunska kakovost izvedbe. Pri tem ne mislim samo na tehnično raven, temveč predvsem na čustveno plat naše interpretacije. Iskrenost v zavzetem izvajanju vsakega koncerta in programa je najpomembnejša lastnost, ki ta ansambel loči od drugih podobnih sestavov in ga naredi zanimivega za vsako občinstvo,« je o tem, kaj zahteva od ansambla oziroma kako pristopa k vodenju, povedal Krstić.

Ansambel je leta 2023 praznoval okroglih 70 let. Kateri so bili v teh desetletjih zanj najpomembnejši dosežki in mejniki? »Kar zadeva prelomnice, je gotovo vsak koncert­ni mojster, ki je vodil ta ansambel, odprl novo poglavje v delovanju sestava in se trudil čim uspešneje nadaljevati bogato tradicijo predhodnikov. Kljub temu menim, da ne bi smeli nikoli pozabiti dveh imen, to sta Antonio Janigro, ustanovitelj ansambla, in Tonko Ninić, dolgoletni legendarni koncertni mojster Zagrebških solistov. Takšni umetniki in nenehna ter nesebična podpora mesta Zagreb so omogočili, da je ta ansambel ohranil visoko umetniško raven in je že več kot 70 let vzor mnogim drugim podobnim sestavom,« je povedal Krstić.

V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji bodo izvedli spored, ki bo »mladostniški elan soočil z dvema polnokrvnima mojstrovinama«: Simfonijo za godala št. 10 v h-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Adagietto iz Simfonije št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja v priredbi Sretena Krstića, Preprosto simfonijo, op. 4 Benjamina Brittna ter Serenado za godala v C-duru, op. 48 Petra Iljiča Čajkovskega. »Ko sem sestavljal program našega koncerta, nisem vedel, da bo na odprtju izveden Brittnov Vojni rekviem, tako da je zgolj naključje, da imamo tudi mi na programu delo istega skladatelja. Sicer pa je naš program sestavljen iz skladb, ki jih občinstvo vedno želi in rado sliši, kar je zame eno od najpomembnejših meril pri sestavljanju programa. Upam, da smo s to izbiro zadeli želje in pričakovanja ljubljanskega občinstva,« je pred koncertom povedal koncertni mojster in umetniški vodja.

Občinstvo razveseljujejo tudi zunaj koncertnih dvoran, po različnih (ne)vsakdanjih prizoriščih v Zagrebu in drugih hrvaških mestih. FOTO: Ivan Mihaljević/Unimedia

Glasba ne pozna meja

Poleg »običajnega nastopanja« v koncertnih dvoranah, kot so prostori Slovenske filharmonije, in na prestižnih lokacijah, kakršen je Herkulov salon v veličastni rezidenci francoskih kraljev, palači Versailles, je v navadi Zagrebških solistov, da glasbo ponesejo tudi onkraj njihovih zidov, na bolj vsakdanje in preproste lokacije, s čimer jo približajo raznolikemu občinstvu, tudi takšnemu, ki morda ne bi prestopilo praga tako imenovanih elitnih prizorišč ali glasbi, kakršno izvajajo, sploh ne bi prisluhnilo. Tako so denimo leta 2023 razveselili obiskovalce pokrite zagrebške tržnice, za eno od najbolj nenavadnih lokacij, na kateri so doslej nastopili, pa gotovo velja živalski vrt, v katerem so igrali med levjo družino. S tem kažejo, da glasba ne pozna meja, da ni omejena na določeno vrsto poslušalcev ali prizorišče, temveč da je demokratična, odprta in dostopna vsem.

Poleg predanosti glasbi in rednemu ali naključnemu občinstvu sestav deluje skladno s socialnim čutom in družbeno odgovornostjo ter solidarnostjo, pri čemer uporablja glasbo za moč in pomoč. Tako je bilo v primeru domovinske vojne in razglasitve hrvaške državnosti, v zadnjem času pa so to storili po uničujočem potresu na območju Siska, s čimer so prispevali k obnovi tamkajšnje glasbene šole.