Dvojno veliko odprtje s sporočilom miru

Konec prihodnjega meseca bo pod okriljem Festivala Ljubljana zaživel skoraj deseti Zimski festival. Deseta bi namreč bila letošnja edicija, če ne bi posegla vmes epidemija covida. Dvajsetega februarja ga bodo slovesno odprli z izvedbo – žal – času primernega Vojnega rekviema Benjamina Brittna, trajal pa bo vse do 2. marca.

Kompozicija, ki slavi mir, je nastala za odprtje katedrale v angleškem mestu Coventry, ki je zrasla namesto cerkve, porušene med drugo svetovno vojno. Povezovalni in mirovniški duh dela, prvič izvedenega leta 1962, ki je preplet latinske maše in poezije Wilfreda Owna, je skladatelj poudaril z mednarodno pestro izbiro solistov. S tem je Vojni rekviem ne le monumentalno glasbeno, temveč tudi pomembno družbeno delo. Britten, predstavnik angleškega modernizma, je namreč soliste izbral iz narodov, ki so se nekoč borili drug proti drugemu, da bi spodbudil in proslavil prijateljske vezi.

Tudi tokrat bo na željo dirigenta, maestra iz Švice Charlesa Dutoita, ki v zadnjih letih intenzivno sodeluje s Festivalom Ljubljana, ob tem pa z Orkestrom Slovenske filharmonije, zasedba raznolika. Pod njegovo taktirko bodo poleg omenjenega orkestra nastopili še Zbor Slovenske filharmonije, Državni zbor iz Kaunasa v Litvi, Zbor dunajskih dečkov ter solisti – ruska sopranistka Nadežda Pavlova, britanski tenorist Ian Bostridge in nemški baritonist Matthias Goerne.

Naježena koža nikoli ne bo šla iz mode

Mimogrede, odkar smo v pogovoru s predstavniki Zbora dunajskih dečkov konec decembra koncert prvič omenili, so organizatorji njegov začetek premaknili z 20. na 18. uro, enako velja za ponovitveni koncert, ki bo dan zatem.

Novo delo Alda Kumarja

V nadaljevanju festivala bodo imeli poslušalci možnost prisluhniti duetu harf v intimnem vzdušju Viteške dvorane Križank, kjer bosta nastopili slovenska virtuozinja Mojca Zlobko Vajgl in njena francoska kolegica Marion Ravot. Harfistki, ki sta v preteklosti že sodelovali, bosta izvedli repertoar s poudarkom na francoski romantiki in impresionizmu, poseben pečat pa bo koncertu dala izvedba novega dela slovenskega skladatelja Alda Kumarja v njegovem prepoznavnem odprtem in igrivem slogu, ki bo prvič izvedeno prav takrat in tam. Kot poudarjajo pri festivalu, je Mojca Zlobko Vajgl znana po tem, da poleg tega, da poučuje mlade generacije na ljubljanski akademiji za glasbo, tudi spodbuja nastanek novih del domačih skladateljev.

Mojca Zlobko Vajgl FOTO: Jože Suhadolnik

Harmonikar Marko Hatlak se bo nato v Slovenski filharmoniji s »svojim največjim umetniškim projektom doslej«, dogodkom Bachovi korali in instrumentali, posvetil duhovni in filozofski dimenziji tega velikega nemškega baročnega skladatelja. Ob njem bodo nastopili še Bernarda in Marcos Fink, sopranistka Nika Gorič, flavtistka Eva Nina Kozmus, pianistka Aleksandra Pavlovič, violinistka Jelena Pejić, tenorist Domen Vurnik, namestnik vodje sekcije kontrabasistov v Orkestru Slovenske filharmonije Stevan Jovanović ter Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana pod vodstvom dirigentke Jerice Bukovec. Kot so med drugim poudarili pri festivalu, se bo koncert začel z enim najlepših luteranskih koralov, Sedaj pridi, Odrešenik narodov.

Po dolgem času bo Slovenska filharmonija gostila tudi Zagrebške soliste, komorno zasedbo, nastalo v okviru Radia Zagreb, ki se ponaša z več kot 70-letno tradicijo. Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek je napovedal, da bodo izvedli dela, značilna za ta sestav, kot je Serenada za godala v C-duru, op. 48 Petra Iljiča Čajkovskega, hkrati pa je izrazil upanje, da bodo dodali še delo katerega od hrvaških ali slovenskih skladateljev. »Ta koncert bo odličen vpogled v bogato glasbeno tradicijo Zagrebških solistov, ki so s svojo tehnično dovršenostjo in umetniškim izrazom osvojili številna občinstva po vsem svetu,« so zapisali organizatorji, z njim pa napovedali »sprehod skozi zgodovino komorne glasbe«.

V sklopu tokratnega Zimskega festivala bo na sporedu tudi drugo mednarodno tekmovanje Festivala Ljubljana, na katerem se bo z raznovrstnim repertoarjem med seboj preizkusilo šestnajst trobilnih kvintetov in kvartetov iz skupno triindvajsetih držav. Medtem so že odprte prijave za tekmovanje leta 2026, ki bo, tako kot v prvi izvedbi leta 2023, v znamenju pianizma, njegov umetniški vodja pa bo Epifano Comis.

Uresničenje tridesetletnih sanj

Umetnik iz Rusije, klavir iz Italije

Če se bo festival začel v velikem slogu, nabitem s simboliko, se bo – tako ali drugače – na ta način tudi sklenil. V Cankarjev dom namreč prihaja svetovno priznani ruski pianist Grigorij Sokolov, ki slovi po »poetičnih interpretacijah in neverjetnem tehničnem nadzoru nad klavirjem«, obenem pa po tem, da svoj program v celoti razkrije tik pred zdajci. Tako je za zdaj znano le, da bo v prvem delu koncerta odigral dela Williama Byrda.

Sokolov, čigar nastop so oklicali za vrhunec ne le Zimskega festivala, ampak kar glasbene sezone v Ljubljani, je namreč znan po tem, da »se popolnoma posveti vsakemu koncertu, saj skrbno preučuje mehaniko klavirja, s katerim nastopa, in vzpostavlja edinstveno povezavo med izvajalcem in instrumentom, s tem pa poslušalcem omogoči, da v glasbi odkrijejo globlje plasti«. (Ne)napovedani program bo tako razkril ne samo globoko duhovno dimenzijo glasbe, temveč »njegovo sposobnost, da s svojo interpretacijo povzdigne celo najbolj znana dela na povsem novo raven«. Njegova posebnost je še, da ne igra na klavir, starejši od štirih let, zato si bodo steinwaya za tisti večer izposodili v Italiji.