Le nekaj dni pred svojim šestdesetim rojstnim dnevom se je poslovil
Rachid Taha, glasbenik, ki je bil zelo priljubljen med poslušalci glasb sveta. Njegova posebnost je bila, da je prepletel lastno glasbeno dvojnost v nekaj novega. Tako je združil rai, alžirsko ljudsko glasbo, z rockom, punkom in elektroniko. Svojo glasbeno pot pa je prepletal tudi z družbenim aktivizmom.
Rodil se je 18. septembra 1958 v mestecu Sig na severu Alžirije in se je z desetimi leti preselil v Francijo, v okolico mesta Lyon. Kot najstnik je podnevi delal v mestni toplarni delo, ki ga je sovražil. Ponoči pa je po klubih delal kot DJ, kjer je vrtel arabsko glasbo, rap, salso, funk in kar mu je pač bilo všeč. Na začetku svojih dvajsetih let je ustanovil klub Les Refoulés, kjer je ustvarjal večkulturne glasbene kolaže, ko je v skladbah sestavljal delčke arabskih pop pesmi, rockovskih veličin kot
Led Zeppelin ali
Bo Diddley ter elektronikov
Kraftwerk.
Pel je v angleščini in arabščini, leta 1981 pa je s prijatelji ustanovil zasedbo
Carte de Sejour, kateri so bili
The Clash glavni vzorniki. Rachid Taha je istega leta srečal svoje vzornike pred njihovim nastopom v Parizu in jim dal svoje demo posnetke. Taha je prepričan, da so ti inspirirali nastanek velike uspešnice skupine The Clash
Rock the Casbah (1982). Tudi sam je leta 2004 posnel to skladbo, ki jo je prenaslovil
Rock El Casbah.
Kot samostojni izvajalec je začel delovati konec osemdesetih let in je na svojih devetih albumih sodeloval s številnimi različnimi zahodnimi glasbeniki. Večino albumov je produciral
Steve Hillage, nekdanji kitarist progresivne rock zasedbe
Gong. Stilsko so se pesmi raztezale od rocka, punka do raia in elektronike. Zadnji album,
Zoom, je izdal leta 2013, na njem pa sta med drugimi gostovala tudi
Brian Eno in kitarist Clashev
Mick Jones. Pred smrtjo pa se Taha je intenzivno ukvarjal s snemanjem novega albuma z naslovom
Believe, ki naj bi izšel prihodnje leto.
Komentarji