Tehtne teme odete v radikalno spremenjen zvok

Skupina Neomi se je od prvega albuma do drugega v osmih letih precej spremenila, tako v postavi kot v zvoku. Nov album, ki ga bo zasedba predstavila zvečer v ljubljanskem Kinu Šiška ob 20. uri, prinaša poudarjen elektronski zvok. Z njega odmeva krhek glas avtorice pesmi in pevke Saše Vipotnik ter posebni kitarski vložki producenta Maria Babojelića, ob ritmični podpori Dejana Slaka (baskitara) in Marka Grubarja (bobni) ter okraskih trobentača Igorja Matkovića. Z Vipotnikovo smo se pogovarjali o spremembi zvoka in postave, o protestih v Istanbulu, uspehu v tujini ter sprejemanju drugačnosti.

Ko ste, milim, da pred dvema letoma nastopili na Mentu, sem bil zelo presenečen. Slišal sem radikalno spremenjen zvok zasedbe Neomi, ki je vmes postala AKA Neomi. Kaj se je zgodilo?

Zgodilo se je več stvari. Kje naj začnem?

Zasedba se je spremenila. Pridružil se nam kitarist Mario Babojelić, ki je tudi produciral in aranžiral nove skladbe. Pesmi, ki sem jih naredila, so bile drugačne, napisane v angleščini, morda nekoliko bolj grobe, h katerim je sodil ta elektronski zvok. Ta glasbeni slog mi je vedno bil blizu. Tudi pesmi napisane za prvi album so na začetku drugače zvenele, kot so na koncu izpadle. Takrat smo si želeli klasično narejen analogen zvok, z nekaj jazzovskega pridiha.

Na novem albumu pa je šla glasba v neko drugo smer. Z Mariom imava podoben glasbeni okus in glasbeno vizijo, tako da te spremembe niti niso bile konfliktne. To je bila naravna sprememba.


 

Ko je zasedba Neomi nastala pred skoraj desetletjem, je to bil projekt nekoliko širše družine, mar ne?

Ja, res je. (Smeh.) Tega sem se takrat nekoliko naivno lotila. V bistvu sem si jaz to res zastavila kot nek družinski projekt. Vendar glede na to, da sta tako Jernej Kržič in Tadej Košir, moja bratranca, poklicna glasbenika, je bilo logično, da smo se potem tega zelo resno lotili.

Naenkrat je to postal resen projekt. Jaz sem pa takrat imela veliko drugih stvari v glavi. Po izdaji albuma sem nameravala iti v Istanbul ter na medicinsko odpravo na Papuo Novo Gvinejo.
 

Takrat ste bili še študentka medicine, sedaj pa zdravnica. Na predstavitvi prvenca se je trlo študentov in študentk medicine!

Mogoče pa res. Upam da bo tudi na večernem koncertu kak medicinec, mogoče bodo le nekoliko starejši, ne več študentje.
 

Sicer pa je mnogim zdravnikom glasba omogoča sproščanje po službenem stresu.

Številnim. Precej jih igra na kak inštrument. Tudi pa proslavi ob stoletnici Medicinske fakultete so igrali samo zdravniki in zdravnice.


 

Je glasba svet, kamor se zdravniki zatečete?

Zame je zagotovo glasba nek odklop, pobeg. Biti zdravnik je lahko zelo stresno in potrebuješ nekaj, da se sprostiš. Čeprav moram priznati, da v obdobju pred koncertom nisem ravno zelo sproščena. (Smeh.) Nekaterim zdravnikom pa podoben odklop pomeni šport.
 

Leta 2011 ste izdali zelo prefinjen prvenec Poglej. Takrat sem ob njegovi predstavitvi v Kinu Šiška med drugim zapisal, da gre pri tej glasbi za vpogled v ustvarjalnost osrednje figure Saše Vipotnik, ki je avtorica skoraj vse glasbe. Že takrat sem vas zaradi specifične izvajalske drže primerjal s šopkom »unikatnih« slovenskih pevk kot so Brina Vogelnik, Vesna Zornik in Severa Gjurin. Kaj pravite na to?

Hmm me veseli, da me umeščate v ta izbran šopek… Pri meni gre za pripovedovanje zgodb, ne le za petje. Sicer sem
Se nekaj časa učila jazz petje pri Ireni Vidic, h kateri sem hodila nekaj let, nisem pa redno klasično šolana pevka. Pri omejenih pevkah je čutiti, da verjetno tudi same napišejo kaj pojejo in to skušajo interpretirati na nek svojstven način. To je drugače, kot pa če dobiš pesem in besedilo od nekoga drugega. Čeprav nekateri znajo izvršno odpeti tudi priredbe.
 

Sedaj pa bi mogoče še dodal Aleksandro Ilijevski, s katero bosta maja imeli prav poseben 1 na 1 koncert v Siti Teatru. Kako bo pa to zvenelo?

Verjetno bom jaz odpela nekaj njenih pesmi, ona nekaj mojih, nekaj pa skupaj. Mogoče bova celo kaj skupaj tudi napisale. Skušava narediti eno tako bolj zabavno glasbeno predstavo, to ne bo samo koncert. Nobena od naju ni povsem suverena v igranju inštrumentov, tako da bova imeli različne pripomočke in goste.
 

Aleksandra naj bi bila, poleg Klemna Klemna, gostja tudi na vašem predstavitvenem koncertu novega albuma v soboto. Postava zasedbe se je, razen vas, v celoti spremenila …

Klaviaturist Erik Marenče iz prve postave, je sodeloval na snemanju drugega albuma, sedaj pa je tako zelo zaseden, da ne more več sodelovati. Jernej Kržič, prav tako iz prve postave, pa je naredil miks polovice pesmi.

Dodatno pa sta se zasedbi poleg Maria, s katerim sva nekako gonilna sila skupine, pridružila Dejan Slak na baskitari in Marko Grubar na bobnih, trobento pa je posnel Igor Matković. Smo res dobra ekipa, ki je dala tisto končno pobudo, da naj vendarle izdamo album. No, naslednji album bo gotovo izšel prej kot pa v osmih letih.

Vmes ste nekaj časa živeli v Istanbulu, kjer ste tudi posneli video za skladbo She Knows, ki je ni na albumu.

V Istanbul sem spremljala svoj punco, ki je šla tja na izmenjavo v okviru projekta Erasmus. Jaz sem pa bila, kot bi temu rekli, na neki neobvezni izmenjavi, kateri se nisem ravno veliko posvečala. Tako da sem bila kar pol leta na off …
To je bilo v času, preden je Erdogan začel zares stopnjevati represijo. Nekaj protestov je že bilo, vendar je mesto kar brbotalo od kulturnega življenja, glasbe in vsega.
 

Pesem She Knows pa ima posebno sporočilo …

To je res. Pravzaprav so se protesti leta 2013 v Istanbulu začeli v Gezi Parku na trgu Taksim. Na tej, eni redkih zelenih površin v Istanbulu, so nameravali zgraditi še eno nakupovalno središče. Meščani so se temu uprli in začeli zelo organizirano protestirati, pri čemer je močno sodelovala tudi njihova LGBT skupnost. Ta skupnost je takrat navezala močne stike z drugimi protestniki. To njihovo geslo upora Where are you, my love, I am here, may love (Kje si, ljubezen moja, tu sem, ljubezen moja) kar govorim v videu v turščini, je bilo prej sporočilo LGBT skupnosti, potem pa je postalo sporočilo vseh protestnikov. Nenačrtno je ta skupnost postala bolj vidna.
 

Če prav razumem sta bila ustvarjalca novega albuma predvsem dva, vi in Mario Babojelić.

Res sva se dobro ujela. Veliko teh pesmi je že bilo narejenih, tako glasba, kot besedila, potem pa sva jih začela izoblikovati za album. Pesmi so nastale ob kitari in klavirju ter nekaj malega ob pomoči računalnika, vendar je on te ideje močno nagradil s svojim znanjem. Edino skladbo Silent, ki je tretji singel, pa sva naredila skupaj.


 

Album je v celoti v angleščini. Je cel svet vaš potencialni trg? Koliko so vam pri tem v pomoč sodobna komunikacijska sredstva in družabna omrežja.

Noben od nas ni prav močno vešč teh družabnih omrežij, čeprav se zadnje čase bolj trudimo na tem področju s promocijo koncerta in albuma.

Pesmi so v angleščini, vendar ni bilo to zaradi kakšnega namena posebnega preboja na evropski glasbeni trg. Nas so pa na Mentu v Ljubljani opazili iz European Phonographic, portugalske glasbene založbe. Takrat so nam ponudili sodelovanje, kar se nam je zdelo super, če bomo kdaj posneli album. No in album smo izdali v samozaložbi, oni pa imajo čez digitalno prodajo in distribucijo ter piar izven Slovenije. Me prav zanima, kaj bo iz tega.
 

Sicer pa ste AKA Neomi nastopili poleg na Mentu še na drugih predstavitvenih glasbenih festivalih.

Da, bili smo na takem festivalu na Dunaju in gremo aprila še na enega na Portugalsko. Tam bom 14 dni na rezidenci, kjer bom skušala kaj narediti z enim portugalskim glasbenikom. Kasneje pa pride še preostala zasedba, da bomo imeli koncert.
 

Video singel Family z novega albuma spregovori o sprejemljivosti drugačnega ter o želji po povsem običajnih stvareh, ki jih prinese družina …

Pesem govori o sprejemanju, ker sem tudi jaz del LGBT skupnosti, in pojem o tem, kako sem imela običajno normalno življenje in da tudi hočem imeti družino in drugo, kar si običajno želi vsak. Hkrati pa ti družba velikokrat narekuje, da to ni v redu in to seveda boli.

V videu smo hoteli pokazati še eno drugo plat. V njem nastopa transvestit, ki za svoj rojstni dan skuha običajno nedeljsko kosilo z govejo juho in k sebi povabi svojo družino. Vsi skupaj se veselijo, nazdravljajo in jedo. Sprejemajo.
 

V njem nastopa tudi nekaj vaših sorodnikov, mar ne?

Res je. (Smeh.) Kar trije.
 

Bomo poleg novih pesmi zvečer slišali tudi katero starejšo?

S prvega albuma ne bo nobene, ker gre za predstavitev novega albuma, novih pesmi. Poleg tem bomo zaigrali nekaj še novejših ter nekaj starih, ki jih ni na nobenem albumu.