Slovo glasbenega maga

V devetdesetem letu se je poslovil skladatelj Jure Robežnik, veliko ime slovenske popevke, šansona in jazzovske glasbe, avtor več kot 150 glasbenih del, med katerimi so najbolj znane popevke Pegasto dekle, Na vrhu nebotičnika, Ti si moja ljubezen, Maja z biseri, Vrtiljak, Orion, Mlade oči, Lastovka, Na deževen dan in druge.

Umrl je Jure Robežnik, eden od najvidnejših skladateljev jazzovske in zabavne glasbe. Proslavil se je z zimzelenimi skladbami, kot so Orion in Na vrhu nebotičnika z besedilom pesnika Gregorja Strniše, Lastovka z besedilom pesnika Milana Jesiha, Mesto mladih z besedilom Svetlane Makarovič, in številnimi drugimi uspešnicami. Bil je tudi navdušen pianist, vibrafonist ter harmonikar.

Umrl je Jure Robežnik

Ko mu je Društvo slovenskih skladateljev pred petimi leti namenilo Kozinovo nagrado, so podeljevalci v utemeljitvi zapisali, da se je kot avtor predstavil na prvi Slovenski popevki leta 1962 na Bledu s skladbo Glas stare ure. Konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let je sledilo njegovo najbolj prepoznavno in velikokrat nagrajeno obdobje, v katerem se je s skladbami, kot so Plaz, Tri korake v modro, Presenečenja, Ptica vrh Triglava, Mesto mladih, Eva in Lojze, Bila sva še otroka, Pegasto dekle, Mlade oči in Na vrhu nebotičnika, predstavljal na festivalih Slovenska popevka, Opatija in Vesela jesen.

Njegove so še Ples oblakov, Šel si mimo, Vrtiljak, Maja z biseri ter Orion in Na deževen dan, ki sodita v zakladnico svetovnih jazzovskih standardov. V zapuščini arhiva nacionalnega radia je 121 njegovih avtorskih del v lastni orkestraciji za veliki zabavni orkester ter 67 del za plesni orkester.

Pogosto je segel tudi na področje šansona, na besedila pesnikov, kot so Gregor Strniša, Elza Budau, Dušan Velkaverh, Branko Šömen, Smiljan Rozman, Svetlana Makarovič, Miroslav Košuta, Milan Jesih, Ervin Fritz in Tomaž Šalamun. Ta poezija mu je nudila možnost subtilnega, toplo človeškega občutenja in bogato izpovednost glasbenega toka, so zapisali v utemeljitvi.

V zapuščini arhiva nacionalnega radia je 121 Robežnikovih avtorskih del v lastni orkestraciji za veliki zabavni orkester ter 67 del za plesni orkester. FOTO: Jure Eržen

V pogovoru za Delo pred štirimi leti je o svojih glasbenih začetkih povedal: »Doma smo imeli odličen klavir, oče ga je pripeljal z Dunaja. Rad je imel glasbo in je ljubiteljsko igral klavir. Mogoče zveni nekoliko staromodno, vendar sva se v okviru dobre meščanske vzgoje oba s sestro šla učit klavir. To je bilo takrat pričakovano in večinoma je še zdaj tako. Vendar kakšnih posebnih učinkov tega učenja ni bilo. Klasični klavir sem študiral kar nekaj let, potem je prišla vojna, očeta so odpeljali v taborišče v Dachau in mi ni bilo do glasbe. Po vojni me je zadela strela v obliki jazza. Takrat sem začel z užitkom odkrivati skrivnosti tega inštrumenta. Sploh se nisem premaknil od njega. Mama mi je nosila hrano na klavir, ker sem bil ves čas za njim.«

Pokojni Mojmir Sepe ga je pred leti poimenoval glasbeni mag in zapisal: Življenjska pot Jureta Robežnika razkriva človeka s širokim razponom razmišljanja, udejstvovanja in ustvarjanja na polju zabavne glasbe in jazza, ki pa ju vidi in doživlja tudi v povezavi z drugimi kulturnimi dobrinami, za katere se zanima: slikarstvo, literatura, arhitektura in podobno. Skratka, človek s široko odprtimi očmi za vse dogajanje in spremljevalec vsega zanimivega, že uveljavljenega ali novega na kulturnem področju. Kot njegov nekoliko starejši sodobnik in prijatelj sem ga spoznal že v petdesetih letih prejšnjega stoletja – mladega in navdušenega ljubitelja jazza ter pianista. Način njegovega igranja v slogu nekakšnega slovenskega Horacea Silverja je takoj na začetku vzbudil pozornost. Nedvomno se je zapisal v zgodovino slovenske zabavne glasbe in jazza kot prvi vibrafonist v našem prostoru. S tem inštrumentom je bil nepogrešljiv v vseh mogočih orkestrih in ansamblih tistega časa.

Robežnik je bil dolgo producent v glasbeni produkciji Radia Slovenija, kasneje pa urednik in direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Sodeloval je z vokalnim sestavom Bele vrane ter vsemi najodličnejšimi slovenskimi in jugoslovanskimi pevci. Kot skladatelj je bil prisoten in nagrajen na vseh pomembnih jugoslovanskih festivalih zabavne glasbe, od Opatije do Beograjske pomladi.