Odmev ustvarjalnosti slišen po vsem svetu

Festival bo, je že sredi aprila sklenilo dvoglavo umetniško vodstvo največjega jazzovskega dogodka v državi in se s precejšnjim smislom za organizacijsko akrobatiko lotilo permutacij programa, ki ga je ogrozil in ošibil covid-19. »Družbena odgovornost je postala družbena nujnost,« sta prepričana Bogdan Benigar in Edin Zubčević, ki stojita za Jazz festivalom Ljubljana, prireditvijo, ki ohranja svojo mednarodnost.

Napovedanih tujih zvezdnikov – basista Avishaia Cohena, tunizijskega velemojstra na arabski lutnji Anouarja Brahema ter multiinštrumentalista in guruja svobodnega jazza Anthonyja Braxtona – iz znanih razlogov žal ne bo k nam, a večina tujih glasbenikov bo, če že ne v živo, prisotna v digitalni inkarnaciji.

61. Jazz festival Ljubljana, ki po številu dni in predstavljenih glasbenikih ostaja v enakem obsegu, bo namreč nekakšen eksperiment v kreiranju novega, prehodnega koncertnega formata. Sestavljali ga bodo koncerti v živo v Linhartovi dvorani (ti so plačljivi) in brezplačen program v Parku Sveta Evrope, kjer se bodo vrstile projekcije nastopov, ki so jih glasbeniki posneli ekskluzivno za naš festival. Vsi koncerti na Jazz festivalu Ljubljana (razen štirih pod starim drevesom v parku) bodo na različnih platformah tako dosegli svetovno javnost.



Ogled bo med festivalom premierno mogoč na facebook profilu Jazz festivala Ljubljana, na youtube kanalu Cankarjevega doma, posnetke pa bo na svoji fb strani delila tudi organizacija Europe Jazz Network in seveda glasbeniki sami na svojih profilih. »Tako bo program Jazz festivala Ljubljana prvič v zgodovini dostopen gledalcem po vsem svetu. Kolikor vem, je naš festival prvi, ki v novem formatu ne poteka samo lokalno, ampak na njem s posnetki participirajo tudi tuji glasbeniki, ki se ga v živo ne morejo udeležiti,« je povedal Bogdan Benigar, vodja festivala, in dodal, da sta se s koselektorjem Zubčevićem posebej trudila, da bi ohranila mednarodno razsežnost festivala, tudi zato, ker nenazadnje prinaša večjo pozornost svetovne javnosti tudi za domače glasbenike.
 

Jazz na distanci

Novica, da se bo festival vendarle odvil, prinaša pozitivno sporočilo, da je tudi v spremenjenih razmerah, ko je v zaprtih dvoranah občinstvo omejeno, umetnost mogoče pripeljati do ljudi. 61. izdajo najstarejšega (kontinuiranega) jazzovskega festivala v Evropi zato oglašujejo z umetniško akcijo »Jazz na distanci«, ki poziva k družbeni odgovornosti do umetnosti.



»Cankarjev dom, ki organizira festival, je institucija, ki deluje v javnem interesu in podpira živo umetnost. To je še toliko bolj pomembno v času, ko se vse podira in je prihodnost nejasna, umetniki pa ne vedo, ali so sploh še lahko umetniki, kot mi ne vemo, ali smo še lahko producenti. Zato se nama je s koselektorjem zdelo še toliko bolj nujno kot kadarkoli prej, da festival letos izvedemo. Meniva, da je ta edicija festivala dejansko nekaj najpomembnejšega, kar smo naredili doslej,« je prepričan Benigar. »Svet se je ustavil, a v CD smo našli način, da vseeno nadaljujemo odgovornost drug do drugega, da ponudimo umetnikom platformo, da pred občinstvom predstavijo svoje delo, in da se umetnost razvija naprej in preživi. Kako, je seveda druga stvar.«

Letošnji festival torej posebej poudarja navezo glasbenik–producent–poslušalec in medsebojno prepletenost. »Vsi skupaj tvorimo skupnost in nosimo del odgovornosti, da bo umetnost preživela. Drug brez drugega ne moremo. Zato sva razmišljala o modelu, ki bi omogočal, da se ta odgovornost realizira in ne ostane zgolj na papirju,« je povedal Benigar, ki upa, da bodo poslušalci kupili vstopnice za koncerte v dvorani, čeprav bo del programa brezplačno potekal v parku, kjer bodo na platnu predvajali tudi projekcije koncertov, in tako podprli umetnike in njihovo delo.



»To je v tem času posebej pomembno poudariti. Danes nakup vstopnice ni več samo nakup vstopnice. S tem konkretno podpreš umetnike in producente. Hkrati pa se s prisotnostjo občinstva zaključi krog, ki brez poslušalcev ni popoln. Med pandemijo smo vsi govorili, kako pogrešamo kulturo, zdaj je čas, da to pokažemo. Pa ne le na Jazz festivalu Ljubljana, ampak na vseh umetniških dogodkih, ki bodo sledili v prihodnjih mesecih.«
 

Fokus na kitari

Na festivalu bodo torej sodelovali tuji glasbeniki in skupine iz Avstralije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Italije, Kanade, Nemčije, Norveške, Švice in ZDA. Polovica pa je slovenskih skupin, ki so bile v teh časih še posebej vesele vabila na festival.
V nenehno spreminjajoči se realnosti zadnjih mesecev je bilo veliko prilagajanja, usklajevanja in dogovarjanja. Z vsemi glasbeniki so se morali uskladiti, kdaj in kako bodo posneli svojo glasbo, glede na njihove zmožnosti, čas in zmogljivosti, ki jih imajo na voljo. Nekateri so 40-minutni koncert posneli doma, drugi v studiu, odločitev so organizatorji prepustili njim.



Tako bodo v zvoku in sliki duh festivala med drugim krojili pesnica in glasbenica iz Philadelphie Camae Ayewa alias Moor Mother, ki je pri nas gostovala že lani in bo tokrat svoje glasbeno razmišljanje, nedvomno navdihnjeno s trenutnimi protesti proti rasizmu v ZDA, predstavila samostojno in z udarno zasedbo Irreversible Entanglements. Milesa Okazakija, ameriškega kitarista, je navdihnil starodavni arhetip ljudske folklore Trickster, da je po njem poimenoval svoj novi kvartet in spisal nove kompozicije.

Posnetek je posebej za naš festival poslal tudi belgijski kitarist Bert Dockx (Dans Dans, Flying Horseman, Strand), ki ustvarja v novi skupini Ottla. Brian Marsella, pianist, skladatelj in nepogrešljiv člen projektov Johna Zorna, pa je pripravil in posnel solo koncert. Slišali bomo sodelovanje norveško-avstralskega dueta – raziskovalca 12-strunske kitare Kima Myhra in bobnarja Tonyja Bucka (The Necks), improvizacije italijanske kontrabasistke Caterine Palazzi bodo pospremile vizualije, ameriška kitaristka Ava Mendoza pa bo prek videa prikazala svoje dekonstrukcije bluesa in punka.



Mlada bosanska klasična violončelistka Lana Kostić, ki od leta 2016 deluje pod umetniškim imenom Lakiko, je eksperimentirala z idejo svobodne volje tako, da je v svoje petje in igranje vključila še delovanje svojih možganskih valov prek elektroencefalograma. Na posnetku bo eksperimentirala nekje med bosansko in klasično glasbo, zračnim pop vokalom in govorjeno besedo.



Svojo glasbo je posnel tudi Trio Heinz Herbert, švicarska zasedba, ki zadnja leta navdušuje na evropski jazzovski sceni. Kanadčan Gordon Grdina, ki ima tudi nekaj slovenske krvi, pa bo slovenskemu občinstvu predstavil samosvoj pristop k igranju na kitaro in iraški oud.
 

Koncerti v živo

Večina slovenskih glasbenikov bo nastopila v živo, nekateri v Linhartovi dvorani, drugi v Parku Sveta Evrope.
Bobnar in uspešen komponist Žan Tetičkovič se je resda preselil iz New Yorka v Barcelono, a je devet let življenja v Velikem jabolku zaznamovalo tudi drugi del njegove glasbene trilogije o akulturaciji migranta v novo okolje. S suito za enajstčlanski ansambel The Port of Life II. – Ensō bo slavnostno odprl 61. Jazz festival Ljubljana v Linhartovi dvorani.



Sašo Vollmaier, ki od leta 2007 sodeluje s skupino Laibach kot pianist, aranžer in studijski glasbenik, je navdahnjen z opusom kultnega kolektiva pripravil solo recital s priredbami njihovih skladb, kot so Smrt za smrt, Krvava gruda, Ti, ki izzivaš in Le privilege des morts.

Nastopili bodo Teo Collori in Momento Cigano, ki so poskrbeli za renesanso gipsy swinga pri nas, a so po treh instrumentalnih albumih krenili v svojo, avtorsko smer in postali priljubljena stalnica na domačih (in tujih) odrih. Big Band Gverillaz je eden najvidnejših domačih neinstitucionalnih big bandov, ki kljub ljubiteljski osnovi deluje na profesionalnem nivoju in prejema nagrade na jazzovskih tekmovanjih. Zadnjih nekaj let je pod vodstvom violinista Petra Ugrina zasedba krenila od aranžmajev Boba Brookmeyerja, Boba Mintzerja in Franka Zappe k avtorskim skladbam in se pri občinstvu zapisala kot energijska bomba, ki poziva na ples.



V parku bo Žiga Murko na posluh ponudil trenutke svojega raziskovanja v polju elektronike in improvizacije na pozavni, z gibom jih bo pospremil japonski plesalec Rjuzo Fukuhara. Etceteral je še ena od skupin dejavnega saksofonista Boštjana Simona (Velkro, Litošt, There Be Monsters), v kateri kombinira akustično in elektronsko glasbo. V tej zasedbi vlogo tretjega člana zavzame sintetizator, glasbene vzorce pa dopolnjujejo vizualije Line Rica. Slovenske mlade raziskovalce, ki na festivalu gostujejo tretjič, bo tokrat vodil mladi kitarist Tobija Hudnik. Boštjan Gombač bo v parku pripravil interaktivni koncert za otroke.



Novomeška skupina Generator, ki je konglomerat okusov, vezi in generacij, kot je povedala pevka Anina Trobec, je za festival posnela glasbo, ki se giblje med jazzom, soulom, reggaejem, fusionom in funkom. Tudi Mirna Bogdanović bo ljubljansko publiko pozdravila na daljavo. Pevka, ki je študirala klavir na ljubljanski akademiji ter nadaljevala študij jazz vokala v Celovcu in Berlinu, kjer živi že vrsto let, bo z berlinsko zasedbo na posnetku predstavila glasbo s svojega prvenca.



Večina glasbenikov torej predstavlja svoje sveže projekte, ki so tik pred izdajo ali pa so izšli pred kratkim in jim je koronavirus prekrižal načrte za promocijo. Po prepričanju vodje festivala Bogdana Benigarja program 61. Jazz festivala Ljubljana odseva trenutno ustvarjalnost domače glasbene scene.