Na Švedsko s Spominčicami in skladbo Bejži ftiček

Izbor za pesem Evrovizije ni eden, izborov je več, med drugim tudi za zborovsko pesem Evrovizije (Eurovision Choir). Evropska RTV-mreža tekmovanje organizira na dve leti. Prvo je bilo predlanskim v Rigi, na njem pa je zmagal slovenski pevski zbor Carmen Manet iz Kranja. Letos na Švedsko potuje Jazzva.

Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je že februarja za naslednike predlanskih zmagovalcev izbralo sedemčlansko vokalno skupino Jazzva. Po besedah vodje uredništva Danice Dolinar izbor ni bil preprost, saj Slovenci zelo radi pojemo, imamo dolgoletno tradicijo zborovskega petja, pri nas deluje več kot tri tisoč pevskih zborov, nekateri sodijo v svetovni vrh. »Kar nekaj jih je, ki bi nas lahko vrhunsko zastopali na zborovski Evroviziji.«

Tekmovanje v Göteborgu bo sestavljeno iz dveh delov. »V prvem imamo štiriminutni in v drugem, finalnem, triminutni nastop. Za prvi del smo pripravili venček pesmi z različnih koncev Slovenije, poimenovali smo ga Spominčice, za finale pa imamo pripravljeno prekmursko ljudsko pesem Bejži ptiček,« je povedala Jasna Žitnik, umetniška vodja skupine.


Pomerilo se bo deset zasedb, ki bodo skušale navdušiti mednarodno komisijo strokovnjakov za zborovsko glasbo. Kot pravijo organizatorji, bo nabor pristnih glasbenih nastopov iz različnih kulturnih okolij popeljal gledalce po poti pisane Evrope.
 

Pri prvem albumu

Žitnikova je prevzela umetniško vodenje zasedbe pred desetimi leti. »To so bila začetna leta facebooka in tam sem našla oglas, da skupina išče pevko. Nisem vedela, kaj naj pričakujem. Spoznala sem se s pevci in pevkami, in ker sem vedno imela veliko povedati, so me čez nekaj mesecev vprašali, ali bi hotela biti umetniški vodja, tega namreč niso imeli. Takrat nisem prav veliko vedela o a cappella petju, saj sem imela le izkušnje iz klasičnega zbora. Tako da je bila zame Jazzva nekaj novega.« V zadnjem desetletju se je slovensko zborovsko petje brez inštrumentalne spremljave zelo razvilo, k čemur sta gotovo pripomogla festival Popjazziada, ki ga organizira Jazzva, in žalski festival Sredi zvezd, predvsem pa svetovna priljubljenost zasedbe Perpetuum Jazzile. »Popjazziada je zadnjih nekaj let vzorčna oblika predstavljanja novosti na domači a cappella sceni. Še posebej odkar gostuje v Kinu Šiška, kjer na višji produkcijski ravni zveni zelo atraktivno,« pravi Žitnikova. Od lani je to večdnevna prireditev. Letos jo bodo priredili že trinajstič in bo prav tako večdnevni dogodek z gostovanjem tuje skupine, sodelovanjem z beatboxerji ter vokalnimi delavnicami.

Jazzva že nekaj let obiskuje vokalne delavnice v tujini in pevska tekmovanja. »Tu pa tam se odrežemo zelo dobro. Zadnji dve leti smo bili sicer na tem področju manj dejavni zaradi sprememb v zasedbi. Te so vedno dramatične, kajti vsak glas, ki pride na novo, povsem spremeni zvok skupine in ga je treba na novo iskati pri vsaki pesmi,« razlaga umetniška vodja.
Trenutno končujejo snemanje prvega albuma, saj bi ga radi vzeli s sabo v Göteborg. Ta bo presek pesmi, ki so jih izvajali zadnjih osem let.



»Na Švedsko gremo 31. julija, naslednji dan se začnejo tridnevne priprave, tretjega avgusta zvečer bo glavni dogodek, ki ga bo prenašala tudi slovenska nacionalna televizija,« še pojasni Žitnikova. »Vendar je vse to treba plačati,« doda članica ekipe Barbara Slivnik, ki med drugim skrbi za kampanjo zbiranja denarja za udeležbo na Evroviziji in za postprodukcijo albuma. »Veseli smo, da nam RTV Slovenija omogoča medijsko promocijsko podporo, delno nas finančno podpira tudi javni sklad za kulturne dejavnosti. Za vse smo hvaležni, toda to je poseben projekt, ki zahteva dodatne stroške, dodatni angažma za naročanje novih del, koreografa, stilista. Zato smo se odločili, da bomo denar za to zbirali prek slovenske platforme Adrifund.«

Ta platforma množičnega financiranja je narejena po vzoru Karolina funda, ki je skandinavski koncept tovrstnega zbiranja in financiranja projektov, vendar v večjem obsegu. »Adrifund je pogosteje vezan na kulturne projekte. Sodelavci pod vodstvom Mateja Rauha dajo zelo dobro podporo pri zasnovi kampanje. Deluje pa po načelu vse ali nič. To pomeni, da postavimo cilj in določimo obdobje, v katerem bi radi zbrali denar. Če nam uspe, dobimo denar, sicer se ta vrne donatorjem,« pojasni Slivnikova. Po izkušnjah so pri tej obliki sodelujoči precej bolj dejavni pri pridobivanju sredstev.
 

Predstavitev programa na Pop Roku Šmarje

Sestavi se seznam možnih donacij in s tem povezanih nagrad za donatorje. Oblikovali so natančen načrt, ki vsebuje kar štirinajstih nagrad. Začne se z donacijo petih evrov, čemur sledi javna zahvala na facebooku. Za 20 evrov prejme donator džezvo ​Jazzva, za 70 evrov mu skupina skuha kavo ter podari petje in klepet. Kdor donira 1200 evrov, s tem pridobi zasebni nastop, donacija nad 2500 evrov pa prinese možnost, da člani Jazzve zakuhajo uresničitev donatorjeve želje. Zasedba sicer podari še album s podpisi, vzame donatorja s sabo na koncert in še marsikaj.

Kampanja zbiranja denarja, cilj je zbrati tri tisoč evrov, bo trajala do 21. julija. Na festivalu vokalnih skupin Pop Rok Šmarje bo skupina uradno predstavila svoj evrovizijski tekmovalni program.