Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Glasba

Mi smo ljudstvo, kje je pa folk?

V Kinu Šiška bo nocoj slovenska premiera plesnogledališke predstave Wir sind das Volk.
Total muzikal <em>Wir sind das Volk</em> je nastal ob glasbi skupine Laibach in besedilih dramatika Heinerja Müllerja. FOTO: Dorothea Tuch
Total muzikal <em>Wir sind das Volk</em> je nastal ob glasbi skupine Laibach in besedilih dramatika Heinerja Müllerja. FOTO: Dorothea Tuch
2. 9. 2021 | 07:00
2. 9. 2021 | 07:03
5:06
Nekaj posebnega se bo danes ob 21. uri zgodilo v ­ljubljanskem Kinu Šiška.­ ­Režiserka Anja Quickert, vodja­ Mednarodnega­
združenja Heinerja­ Müllerja­ ­(Internationale Heiner ­Müller ­Gesellschaft), je povabila ­skupino Laibach k ­sodelovanju pri ­predstavi Wir sind das Volk (Mi smo ljudstvo). Tako je nastal ­totalmuzikal po tekstih ­enega od najprodornejših ­evropskih ­dramatikov Heinerja Müllerja. Današnji ­slovenski ­premieri bo jutri ­sledila repriza.

Totalnost totalitarizma je totalna. In ko totalitarizem konča v ­muzikalu, nastane totalmuzikal. Vzorčni primer tega je gledališki muzikal po motivih in tekstih nemškega dramatika Heinerja Müllerja Wir sind das Volk. ­Glasba iz predstave bo izšla na albumu skupine ­Laibach. Tokrat bo ­zasedba z Mino Špiler, Katarino Stegnar, Cvetom Kobalom, Sašem Voll­maierjem, zasedbama Vier Personen Quartet in The Stroj ter pridigarjem Petrom Mlakarjem pripravila uro ­domoljubja.

Anja Quickert je režiserka predstave. FOTO: Jure Eržen
Anja Quickert je režiserka predstave. FOTO: Jure Eržen

Domoljubje 'ma vas rado


To domoljubje je že pokazalo zobe, sicer pa je vse bolj trans­nacionalno, transparentno in ­transformatorsko. Člani skupine Laibach vljudno vabijo na obilje nemško-slovenskega domoljubnega užitka leniniste, maoiste, bicikliste, rumene jopiče, ­okoljevarstvenike in vse, ki »zgrabijo za orožje, ko slišijo besedo ­'narod'«.

V predstavi je poleg glasbe ­skupine Laibach precej govorjene besede in je predvsem gledališki projekt. Poudarek je na besedilih Heinerja Müllerja z nekaj dodatki avtorjev, ki jih je izbrala režiserka Anja Quickert. Zasedba Lai­bach je za istoimenski vinilni album, ki bo izšel prihodnje leto, naredila premišljen izbor.

Premiera projekta <em>Wir sind das Volk</em> je bila 8. februarja lani v berlinskem gledališču Hebbel am Ufer. FOTO: Dorothea Tuch
Premiera projekta Wir sind das Volk je bila 8. februarja lani v berlinskem gledališču Hebbel am Ufer. FOTO: Dorothea Tuch

Neodvisni projekt


Režiserka Anja Quickert je bila že večkrat v Sloveniji, prvič pred leti, ko je hotela navezati stike s člani skupine Laibach. Za Delo je povedala, da je Wir sind das Volk neodvisni projekt, ki ga financira sklad iz Berlina, ki se ukvarja s financiranjem neodvisne umetnosti. Zato je tudi produkcija temu primerna. »Njihovi glasbeni profesionalnosti se lahko zahvalimo, da smo sploh lahko naredili to predstavo. Z amaterji česa takega ne bi bilo mogoče ustvariti. Laibach je zanesljiva skup­nost umetnikov, saj je tudi mlajša generacija z njimi že kakšnih deset, petnajst let, kar pomeni, da je to neki novi Laibach.«

<em>Wir sind das Volk </em>(<em>Mi smo ljudstvo</em>)<em> </em>je bil političnoaktivistični krik državljanov obeh Nemčij in je simboliziral željo po svobodi in demokraciji ob padcu berlinskega zidu. FOTO: Dorothea Tuch
Wir sind das Volk (Mi smo ljudstvo) je bil političnoaktivistični krik državljanov obeh Nemčij in je simboliziral željo po svobodi in demokraciji ob padcu berlinskega zidu. FOTO: Dorothea Tuch

Nove totalitarnosti


Wir sind das Volk je glasbenogledališki koncert skupine Laibach z novo glasbo, ki vsebuje tudi dva precej dolga monologa. »S projektom sem hotela spomniti na zgodovino. Na čase pred desetimi leti, ko se je prebujala nova desnica, ki je paradirala po ulicah, kar je bilo prej v Nemčiji prepovedano ali vsaj tabu. Za to so bili seveda tehtni razlogi. Tako imamo zdaj na eni strani nove oblike propagande, predvsem zaradi družbenih medijev, novo nasilno in sovražno retoriko, ki vse bolj prevladuje v javnem prostoru, ne le na internetu. Na drugi strani pa se umetnost vprašuje, kako se odzvati na te pojave. Je treba razpravljati s temi stališči ali jih izobčiti? Imamo tudi močno gibanje, ne le v umetnosti, temveč tudi med intelektualci, ki se zavzemajo za različnost in spremembe. Tu imamo dejansko dva različna družbena pogleda, ki treščita drug v drugega. Vse pa je povezano, in to ne le zaradi globalizacije. Mnogi so prepričani, da so nekaj izgubili. Ali pa se počutijo ogrožene, da bodo nekaj izgubili, nekaj, kar je povezano z njihovo identiteto,« je pojasnila režiserka.

To krhanje identitete je prisotno na levem in desnem političnem polu. Njihov interes pri tem projektu je bil v duhu Heinerja Müllerja. Anja Quickert je dodala, da je opazila precej podobnosti med delovanjem Laibacha in Müllerja: tisto, čemur člani skupine Laibach pravijo »hrup zgodovine«, Müller pravi, da se »dialog z mrtvimi ne sme končati«.



Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine