Izzveneli so zvoki drugačnosti

Nobenega dvoma ni, da ima glasbeni festival z dolgo tradicijo Druga godba še vedno pomembno vlogo pri predstavljanju žive glasbe z različnih koncev sveta, ki presegajo korporativno diktirane zvoke, prevladujoče v večini medijev. Že 34 let nam v majskih dnevih večinoma v Ljubljani, dve leti pa tudi v Piranu, organizatorji pripravijo program, s katerim poskušajo našemu občinstvu predstaviti paleto drugačne zvočnosti, za katero bi sicer bili prikrajšani.

Letošnji tridnevni festival se je začel z brezplačnim koncertom makedonske zasedbe Ljubojna na Tartinijevem trgu Piranu. Po kratki plovbi z barko od Pirana do Portoroža je bilo občinstvo v četrtek v izjemnem ambientu starih skladišč soli Monfort deležno dveh koncertov jugovzhodno obarvane glasbe. V veliki z lesom obiti dvorani z mehkim zvokom je sprva svojo eklektično glasbo s koreninami v glasbi severnega Sudana predstavila izvrstna pevka Alsarah s spremljevalno zasedbo. Nubijka v glasbi opisuje svojo begunsko usodo, kar počne sproščeno, brez jeze, pa vendarle optimistično, kar je občinstvo napeljalo na ples.

Nekaj precej drugačnega je ponudila aktualna postava skupine Dirtmusic, kjer so v korenine vzhodnoafriškega bluesa, ki ga proizvajata Hugo Race, ki je na ta dan tudi praznoval 55. rojstni dan, in Chris Eckman, vpletli zapletene vzhodnjaške psihedelične odtenke Turka Murata Ertela. Ta je zvočnost njunih kitar nadgradil z zvokom pisanega in elektrificiranega saza. Na trenutke so delovali zelo hipnotično in so v živo še bolj ostri.



Drugi in tretji dan Druge godbe sta bila v Ljubljani na različnih prizoriščih, glavno pa je bilo v Kinu Šiška. Tam je z občinstvom svojo izkušnjo, kako je biti raper v Iranu, delil iranski hiphoper Naji s pravim imenom Iman Shahryari. Z N'tokom in didžejem je predstavil glasbo, ki jo je naredil v Sloveniji.

Vrhunec letošnje Druge godbe je bil nastop dvojčic Lise-Kainde Diaz in Naomi Diaz, ki delujeta pod imenom Ibeyi. Ta beseda v jorubščini pomeni dvojčici. Pripravili sta neverjetno močan nastop, med katerim sta zlahka komunicirali z občinstvom. Ob učinkovitih projekcijah, primernem lučnem parku ter angažiranih besedilih v angleščini, francoščini, španščini in jorubščini sta ti francoski umetnici, katerih korenine segajo preko Kube in Venezuele do zahodne Afrike, z minimalizmom naredili maksimalno. Skoraj v celoti sta predstavili novi album Ash, odlični izdelek, ki je vzorčen primerek angažiranega popa z močnimi elementi elektronike, soula in etno glasbe. Posegli pa sta tudi po pesmih s prvega albuma, med katerimi posebej izstopa Mama Says, ki sta jo posvetili svoji mami, ki je bila tudi med občinstvom.



Zadnji dan festivala se je začel na vrtu Vodnikove domačije, kjer so Les Filles de Illighadad, nigerijske etno rockerice, demonstrirale, kako zvenijo kitare v rokah Tuareginj. Ponudile so bluesovski repetativen trance, ki je povezoval njihovo glasbeno tradicijo s sodobnimi rockovskimi pristopi h glasbi in je pred več kot stoletjem v Združenih državah Amerike nastal pod imenom blues.



Večerni program v Kinu Šiška je bil poudarjeno eksperimentalno hrupen, Britanci James Holden & The Animal Spirits, domačini Olfamoštvo in Kolumbijci Los Pirañas so v njem raziskovali meje hrupa in meje plesnosti. Plesno pa se je Druga godba končala z zaključkom dueta BeatMyth.

Druga godba še vedno ponuja povsem drugačno glasbeno izkušnjo kakor prevladujoči radijski programi, zaradi česar je zelo dragocena.