V nadaljevanju preberite:

Beti Burger se je s kantavtorjem, suškim trubadurjem Tomažem Hostnikom pogovarjala o tem, da umetnost ni to, da si na silo všečen. Da je v tujini iskal tisto, kar je našel v domači vasi, in da mora imeti dobra pravljica za otroke tudi negativnega junaka. 

»Vedno sem se dobro ujel z otroki. Strinjam se z besedami Vladimirja Horowitza, ki je rekel, da mora biti umetnik vse življenje otrok in da mora gledati z otroškimi očmi. In se čuditi svetu. Ko odrasteš, te nič več ne preseneča, vse je samoumevno. Otroci pa v čisto običajni stvari najdejo nekaj posebnega. Všeč mi je tudi njihova iskrenost.« Po njegovem mora biti pravljica za otroke tudi dobra pravljica za odrasle. Biti mora odslikava življenja. »Danes imamo poplavo knjig, zgodb, pesmic, kiča, ki kvari otroke. Ki jih podcenjuje. S plitvimi besedili. Veliko je pravljic, ki nimajo nobenega sporočila, ki nimajo nobenega konflikta. Da je vse lepo in vsi se imajo radi.«

»Dobra pravljica mora imeti negativnega junaka. Ravno to je bistvo, da dobro na koncu premaga zlo. Zato so denimo nekatere pravljice Svetlane Makarovič tako močne. Veliko vlagam v to, da ima besedilo skelet – tudi človek mora imeti kosti. Pravljica brez močne zgodbe, zla, ki ga premaga dobro, je kot človek brez kosti. Sesede se sama vase. Če zgodba nima skeleta, lahko otroku da tudi povsem napačno sporočilo.« Pravljice otroke pripravljajo na to, kako se bodo znašli v tem svetu, ki je včasih, milo rečeno, totalno čuden, doda.