Ovitek albuma 4K. Foto arhiv založbe
Hamo & Tribute 2 Love
4K
Šal, 2019
Nov zvočni izdelek
Matevža Šaleharja in njegove zaljubljene bande
Tribute 2 Love, je zanimiv preplet zvočne preteklosti in sedanjosti. Uvodni riffi v uvodni skladbi
Pomlad obudijo spomine, vsaj nekaterim, na najlepše odboje skupine
Led Zeppelin. S čimer ni nič narobe. Ni ga glasbenika, ki ne ustvarja brez vplivov. Ta, ki to trdi, laže. Hamo in druščina pa ne lažejo. Ko so namreč ugotovili, da se rock glasba v Sloveniji bolj prodaja, če je odpeta v slovenščini, so povsem opustili angleščino, kar jim je prineslo same pozitivne odzive. Tu je treba poudariti, da je ta zasedba bila med prvimi, ki je, poleg Prismojenih profesorjev bluesa, drzno začela vračati blues na slovenske odre.
Sčasoma so Hamo & Tribute 2 Love postali ena večji domačih rockovskih skupin, ki je cepila na svoj osnovi blues rock zvok še marsikaj drugega in to odzvanjaj tudi na tem albumu. Že poskočnica
Kje gori zazveni presenetljivo rock'a'billyjevsko,
Srce ne more več pa vzorčno blues rockovsko, da bi v
Svodobi zaustavili konje in s kančkom psihedelije, ki jim nikoli ni bila tuja, podali balado v slogu južnjaškega blues rocka kakšnih
Lynyrd Skynyrd.
Baladno razpoloženje se nadaljuje v skladbi
Lepe stvari, da preide v težak blues rock
Povej ej, nato pa se pojavi skorajda himnična balada
Prva vrsta. Zvok desperado rocka odzvanja v veličastni
Naprej, medtem ko je apokaliptična
Ta zadn Zemljan le bolj poskočna, da bo se album končal povsem umirjeno z upanjem na optimizem
Zbudi me iz dna.
Pevec in skladatelj
Matevž Šalehar - Hamo je ob pomoči klaviaturista
Denisa Horvata - Dukija napisal besedila in glasbo, slednji pa je tudi produkcijsko oblikoval zvok zasedbe ob pomoči kitarista
Petra Dekleve. Sicer pa sta svoje dodala še dva človeka ritma, in sicer bobnar
Martin Janežič - Buco in baskitarist Uroš
Škerl Kramberger – Hipi.
Zagotovo je album 4K eden solidnejših domačih rockovksih izdelkov skupine, ki rada koraka naprej in se še raje ozira nazaj.
Komentarji