Glasbena ustvarjalnost zadnjih sto let za vse. Tudi pse

Celje od danes do nedelje gosti Janus ­festival, ki so ga v knežjem mestu po prihodu iz Maribora pripravili­ drugič. Nastopili bodo sami izvrstni glasbeniki, ki jih druži ljubezen do glasbe 20. stoletja. S premišljenim izborom skladb si želijo glasbeno ustvarjalnost zadnjih sto let približati ljudem in dati priložnost slogovno raznoliki glasbi.

Festival pripravlja Hiša kulture Celje z glasbenim društvom Janus Atelier, Društvom celjskih komornih glasbenikov in Društvom ljubiteljev umetnosti Celje. Kot je povedal producent festivala Miha Firšt, na festivalu sodeluje 28 umetnikov, od profesorjev na Akademiji za glasbo do članov profesionalnih orkestrov in priznanih dirigentov. A kot pravi Firšt, je najpomembneje, ne da sodelujejo sami vrhunski umetniki, ampak da k temu pristopajo entuziastično. »To je poseben uspeh, ki zares naredi festival. Programska vizija oziroma zasnova je predstaviti glasbeno ustvarjalnost zadnjih sto let in različne sloge. Opažamo namreč, da so festivali sodobne glasbe pogosto slogovno osredotočeni na en žanr, pristop ali glasbeni izraz, čeprav vemo, da prav preteklo stoletje ni enovito, ampak najbolj eklektično v ­zgodovini.«

Festival prinaša glasbo tudi na celjske ulice in trge. FOTO: LR Photography

Firšt opaža, da številni festivali, poleg ozke programske zasnove, h glasbi tega obdobja pristopajo strokovno, abstraktno. »To ljudi, namesto da bi tej glasbi dali priložnost, kvečjemu oddalji. Mi si želimo povsem nasprotno. Verjamemo, da je ta glasba kakovostna in lahko nagovori marsikoga.« Festival bo odprl prav Firšt s predstavitvijo novega albuma glasbe slovenskih skladateljev za kontrabas Nižje ne gre. Še isti dan bo sledil glavni otvoritveni koncert Tango, z največjimi uspešnicami tanga, začenši z deli Astorja Piazzolle.

Piknik in Amerika

Umetniški vodja festivala Matija Krečič je dejal, da je osrednji dogodek sobotni Piknik koncert, ki bo postavljen tako, kot je bil zasnovan prvi Janus festival leta 2016 v Mariboru. »Letošnji Piknik koncert je sestavljen iz treh delov: domača ustvarjalnost, tuja ustvarjalnost, en del pa smo posvetili obletnicam treh glavnih skladateljev oziroma tistih, ki so najbolj vplivali na glasbo 20. stoletja, Ravelu, Bartóku in Šostakoviču. Spomnili se bomo tudi nedavno preminule Sofije Gubajdulina, med domačimi skladatelji bomo odigrali dela Leona Firšta, Davida Vebra, Lojzeta Lebiča in eno moje.«

Lara Oset, glasbenica: Za vse obstajata čas in prostor

Festival bodo sklenili v nedeljo popoldne s koncertom Ameriška rapsodija, ko bo festivalski orkester pod vodstvom Zorana Bičanina s solistom pianistom Davorinom Morijem odigral Gersh­winovo Otožno rapsodijo (Rhapsody in Blue) ter Barberjev Koncert za violino, op. 14 s solistom violinistom Urošem Bičaninom. Odigrali bodo še Korngoldovo Veliko hrupa za nič, op. 11, je povedal Krečič. »Korngold je eden od glavnih filmskih skladateljev. Postavil je temelje za vse, kar je bilo napisano za film, je eden od graditeljev Hollywooda, kar predstavlja velik del glasbene ustvarjalnosti 20. stoletja do danes.«

Koncerti za vse

Skupno bo na festivalu osem dogodkov oziroma koncertov, za katere si želijo, da bi prišli med ljudi. Tako bodo v soboto dopoldne na Krekovem trgu izvedli slovito minimalistično kompozicijo V C (In C) Terryja Rileyja. V nedeljo dopoldne bodo pri Vodnem stolpu ponovili lansko veliko uspešnico – koncert za kužke. »Lanska izvedba je bila prvi tovrstni festival v Evropi. Gre za dokaj abstraktno idejo, o kateri ljudje veliko pišejo na družbenih omrežjih in ne samo dobre stvari. Na dogodek pritegnemo kužke, njihove lastnike, da uživajo v tej komični predstavitvi glasbe, ki smo jo izbrali, z otroškimi in živalskimi glasbili,« je pojasnil Davorin Mori. Lani je bilo na koncertu sedemdeset psov. Z lastniki, seveda.

Lanska uspešnica je bil Koncert za kužke, ki ga bodo ponovili tudi letos, a tokrat pri Vodnem stolpu. FOTO: LR Photography

Kot je dejal Firšt, si želi, da ­Janus festival ne bi bil zgolj za strokovno javnost ali nišne ljubitelje sodobne glasbe. »Ta glasba lahko nagovori tudi manj izkušene poslušalce in vsem, ki imajo nekaj radovednosti, jasno sporočamo, da so dobrodošli in da je to zanje.« Krečič si želi nagovoriti zlasti mlade. Zanje bo zanimiva tudi sobotna Čajanka, druženje z umet­niki. »Prisotnost klasične glasbe je relativno majhna tudi v izobraževalnem sistemu. Ta festival lahko ponudi en vstop v to glasbo.«