Elevators - Plesna glasba, ki dviga duha

Big Band RTV Slovenija ima v ljubljanskem SiTi Teatru cikel z različnimi gosti. Danes ob 20. uri bo nastopil z zasedbo Elevators, v kateri delujejo basist Jani Hace, kitarist in pevec Robert Pikl, bobnar Sergej Ranđelović - Runjoe in klaviaturist Davor Klarić.

Najprej sta bila dva, Hace in RunJoe, bas in boben, ki sta v drugi polovici devetdesetih let skupaj igrala v spremljevalni zasedbi Magnifica. Zelo hitro sta vzpostavila kakovosten odnos ritem sekcije. »Dejala sva, zakaj pa ne bi naredila še kaj drugega, razen zadev, ki jih delava za druge. Takrat sta nastali dve pesmi, in sicer Jm se rad in Še je cejt. Kmalu nato se je še Davor Klarić pridružil Magnificovi spremljevalni zasedbi. Rekla sva, da bi sicer lahko delala sama, vendar je tu človek, s katerim se super razumemo in sva ga povabila k sodelovanju,« pravi Jani Hace. Klarić je takrat imel punco, ki je imela veselje do petja in je tudi igrala flavto in so rekli, naj pride v zasedbo še Tina Blazinšek. Ko je Tina odšla, je nato kakšno leto na vokalu in kitari bil pri njih Mate Brodar. Potem pa se je zasedbi z glasom in kitaro pridružil Robi Pikl, ki je bil v tistem času cimer z RunJoem in Klarićem, kasneje pa se je tudi on pridružil Magnificovi spremljevalni zasedbi. Hace zatrjuje, da »dokler bodo Elevatorsi bodo verjetno v tej zasedbi. Verjetno.«

Če ne bi imeli še svojih skupin, kjer igrajo, bi zagotovo iz Elevatorsev nastala še večja glasbena zgodba. Tako pa je Hace dejaven v Siddharti, Klarič v Mi2, Pikl v Manouche, Sergej Ranđelović RunJoe pa v številnih zasedbah. Pri Elevatorsih je očitno, da igrajo ravno tisto, kar želijo, da nimajo kakšne načrtovane projekcije prihodnosti zasedbe. Kot pravi Davor Klarić, »je ravno zaradi tega ta zasedba tudi nastala. Vsi smo delali za druge in smo si tako zaželeli narediti nekaj za nas. Nekaj kar ne bo obremenjeno s trenutnimi glasbenimi trendi, nekaj kar nam bo všeč. To se tudi odraža v naši glasbi.«
Pravita tudi, da jim je všeč podobna glasba. V veliki meri se jim dobro prepletajo okusi, kar niti ni nujno potrebno v neko glasbeni skupini, očitno pa ne škodi. Blizu jim je nek preplet soula, funka in fusiona, glasba, ki ima groove, in takrat niti ni bilo veliko zasedb, ki bi igrale kaj takega.
 

Zakaj Elevators?

Zanimalo nas je tudi, zakaj so postali Elevators. Kot pravi Hace, »je prišlo je iz tega, ker smo naredili nekaj avtorskih inštrumentalov. Obstaja nekoliko podcenjevalen izraz – elevator music, kar je bil tudi naslov našega prvenca. To je tista, običajno inštrumentalna, glasba, ki jo predvajajo po letališčih, dvigalih in je skrajno nemoteča. Veliko te glasbe je lahko tudi dobre. Mi pa skušamo tako glasbo narediti bolj pestro. Recimo trobentač in skladatelj Herb Alpert je naredil veliko tovrstne glasbe, pa je krasen avtor. Tudi Burt Bacharach je bil mojster tovrstne glasbe in avtor nekaterih izjemnih pesmi.
Za naše ime pa se je izkazalo, da nekaj kar dviga, ne more biti slabo.«
Klarić pa dodaja, da se »zaradi internetnih brskalnikov danes zagotovo ne bi odločili za to ime, kajti težko nas je najti med vsemi tistimi lifti in elevatorji.«

Zasedba nastopa redko, albume pa izdaja še redkeje. Doslej so izdali dva studijska albuma (Elevator Music, 2001; Elevators, 2008) in enega Izštekanega (2012) s posnetki iz radijske oddaje Jureta Longyke. »Po mojem imamo preveč idej, nekoliko manj pa časa in včasih zmanjka tudi volje. V bistvu bi potrebovali nekoga, ki bi nas moral vzpodbuditi in nam določiti kakšne roke. Tudi materiala imamo kar nekaj, zagotovo pa potrebujemo nekoga, ki nas bo k temu prignal. Nekdo bi moral reči, čez en mesec gremo v studio, vsak prinese, kaj ima, ta bo pa producent,« smeje razlaga Hace. Tudi življenje gre naprej, mi se spreminjamo, pa imamo druge obveznosti. Drugi cajti so, kot pa takrat, ko smo začeli, doda Klarić.

Na začetku pa ga ni bilo vikenda, da se ne bi z oba odpeljala v Ajdovščino k RunJou, kjer je imel najeto hiško in kjer je živel. Tam je nastajal cel prvi album zasedbe. Tam so imeli tudi neskončne jamminge. Hace in Klarič sta šla tja za cel vikend, kjer so jedli, pili, igrali, spali in nabirali gobe. »To pogrešamo, tega luksuza nimamo več,« zavzdihneta.


 

Skupaj z Big bandom RTV Slovenija

Vprašali smo ju tudi, kaj je bila njihova prva misel, ko so jih povabili za skupen koncert z Big bandom RTV Slovenija. Hace pravi, da »smo v bistvu samo še to čakali. (Smeh.) Po Izštekanih, ko smo predrugačili naše skladbe, jih bomo tokrat spet odigrali v drugačni maniri. Ko se na našo osnovo prilepi big band, pride ven res zanimiv zvok. Član Big banda RTV Slovenija Tomaž Gajšt bo za hip odložil trobento in prevzel dirigentsko paličico. Skupaj ali pa kot posamezniki smo delali že z marsikaterim dirigentom in me je Gajšt zelo prijetno presenetil, kako sproščeno vodi bend in je hkrati dovolj strog in zahteva predano sodelovanje vsakega člana orkestra.«

Najprej so se na kratko dobili z Gajštem, potem pa so on ter aranžerji Aleš Avbelj, Tadej Tomšič in Matjaž Mikuletič naredili nabor skladb in so jih obvestili katerih 13 skladb bodo izvedli na koncertu. V program so uvrstili tudi tri skladbe, ki jih ne igrajo, in sicer Na krilih ljubezni, Čedo ljubavi in Med in mleko. »Edini namig, ki smo jim ga dali, je bil, naj bistveno ne posegajo v strukture naših skladb, da se bomo lažje ujeli. Tako so pač podaljševali nekatere parte, da smo dobili več iz teh skladb. Ni pa drastično spremenjenih aranžmajev, » pojasni Hace.

Na koncertu bodo imeli samo še gostjo Ano Bezjak, ki bo odpela njihovo največjo uspešnico Na krilih ljubezni. To pesem zelo redko izvajajo, saj nimajo več pevke v zasedbi. Bezjakova je nastopila z njimi lani na Lentu in so se super ujeli, ona je krasna pevka, še pojasnita.

Na koncertih Elevatorsev pa so vedno najbolj nestrpno pričakovane pesmi, ki jih odpoje RunJoe po ajdovsko. »Njegova besedila so pravi presežek in to ne le zaradi narečja, temveč tudi zaradi vsebine,« pravi Klarić, Hace pa dodaja, da » zna RunJoe v hec zapakirati težke in tehtne teme, kar pri nas na vrhunski ravni premore še en izvajalec v narečju, in sicer Iztok Mlakar.«