Neomejen dostop | že od 9,99€
Debelih šest desetletij je Jazz festival Ljubljana prireditev, brez katere si težko predstavljamo poletni utrip prestolnice. Dolgoživost festivala v organizaciji Cankarjevega doma, ki je gostil in domačemu občinstvu predstavil vrsto odmevnih imen iz sveta jazza, kot so Ornette Coleman, Cecil Taylor, Roscoe Mitchell in John Zorn, je prinesla močen utrip na širšem kulturnem področju in nemalokrat požgečkala zavist ljubiteljev glasbe iz sosednjih držav.
Za obračanje v preteklost in trepljanje po ramenih so bolj primerne okrogle izvedbe prireditev, letošnja 63. inkarnacija festivala je usmerjena v prihodnost, iskanje izvirnih pristopov, nagovarjanje in izobraževanje občinstva. Tudi kolcanje po letnem odru Križank, ki je dolgo veljal za obraz festivala, se umirja. Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom je čedalje bolj priljubljeno prizorišče, saj omogoča bolj sproščen in obvladljiv format uživanja v glasbi.
Prvi jugoslovanski
jazzovski festival
Na štirih festivalskih večerih je leta 1960 nastopilo 21 jugoslovanskih zasedb (112 glasbenikov). »Slovenske barve so na prvem domačem festivalu jazza zastopali Ljubljanski jazz ansambel (LJA), ki je nastopil sam in kot spremljava vokalistke Marjane Deržaj, Ansambel Mojmirja Sepeta, ki je inštrumentalno spremljal tudi Majdo Sepe in Nina Robiča, ter Kvartet Jožeta Privška. Občinstvo jih je sprejelo z bučnim aplavzom, njihovo kakovost so potrdili tudi novinarji (Urbana Kodra so izbrali za najboljšega trobentača, Atija Sossa pa za najboljšega klarinetista).
Do zdaj se je na Jazz festivalu Ljubljana odvilo natanko 899 koncertov, med letoma 2003 in 2021 so našteli zavidljivih 78.442 obiskovalcev. Letošnji trije festivalski dnevi, če izvzamemo predfestivalski dogodek odprtja fotografske razstave Luciana Rossettija Note na robu (Note a margine), prinašajo široko paleto glasbenih slogov ter mešanico uveljavljenih imen in obetavnih uveljavljajočih se glasbenikov. Letos bo v okviru festivala prvič izvedena umetniška rezidenca, katere gost bo pianist Miha Gantar.
Če bi morali izpostaviti posebnost letošnjega programa, bi to bilo izrazitejše povezovanje glasbe s plesom, videom in tudi poezijo. Interdisciplinarnost je gotovo ključ do širjenja in poglabljanja vsebin ter združevanja predstavnikov različnih umetniških svetov, ki se sicer ne bi stikali ali križali. V tem duhu pozdravljamo projekt enega od največjih bobnarjev vseh časov Hamida Draka, ki bo 15. junija nastopil v Gallusovi dvorani v družbi izjemne plesalke in vizualne umetnice Ndoho Ange, ki sicer deluje v Franciji. V četrtek, 16. junija, bo v Parku Sveta Evrope nastopil Kristijan Krajnčan s projektom Med se iskrí v temí, v okviru katerega se mu bodo na odru pridružili plesalci pod koreografsko taktirko njegovega brata, sicer uveljavljenega mladega plesalca Žigana Krajnčana.
Legendarni bobnar
Leta 1975 je na Ljubljanskem jazz festivalu nastopil eden od največjih, sloviti bobnar Elvin Jones, ki ga postavljajo ob bok legendarni trojici: Johnu Coltranu, Milesu Davisu in Ornettu Colemanu. »Če Coltrane stoji v zgodovini igranja saksofona kot 'kitajski zid', je za vse bobnarje enako težko, da bi se izognili konfrontaciji z Elvinom Jonesom.« (Penguin Guide to Jazz)
Ameriška zasedba Irreversible Entanglements, ki bo nastopila v sredo, 15. junija, svojo glasbo tesno povezuje z video vsebinami. Del njihove kreativne družine je pesnica in aktivistka Camae Ayewa, ki z odličnimi besedili in pronicljivim pogledom na svet prida skupini svojevrsten družbeno odgovoren značaj in literarni podton. Če se še nekoliko zadržimo pri video vsebinah, velja izpostaviti tudi nastop, ki bo sledil koncertu Irreversible Entanglements – na Trgu republike se bodo ob 22. uri predstavili Rdeča Raketa & Patrick K.-H. & Ivan Marušić - Klif. Gre za slovensko-hrvaško-avstrijsko-ruski ustvarjalni kolektiv, ki uporablja različne elektronske naprave, od računalnikov do modularnih sintesajzerjev ter spremljevalnih videoprojekcij.
Jazz festival Ljubljana velja za najstarejši evropski jazzovski festival, leta 2018 je prejel nagrado Evropske jazzovske mreže (Europe Jazz Network), ki je izpostavila njegov vizionarski program. Poleg drzne in sodobne izbire izvajalcev je festival neredko razbijal afroameriško famo jazzovskih glasbenikov ter predstavljal bogato evropsko jazzovsko tradicijo, s poudarkom na vzhodnoevropskem jazzu, ki je bil dolgo skrit in manj znan. Neredki glasbeniki iz nekdanjih socialističnih držav so opozorili nase prav z nastopom na tem festivalu.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji