Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Glasba

Danes se začne Jazz festival Ljubljana

Do 18. junija napoveduje 30 koncertov na različnih prizoriščih pri Cankarjevem domu.
Osrednje ime 50-letnice Jazz festivala Ljubljana je bil John Zorn, ki je delil oder z velikani, kot so Marc Ribot, John Medeski, Jamie Saft, Trevor Dunn, Chris Wood, Cyro Baptista, Billy Martin, Kenny Wollesen in Joey Baron.

FOTO: Nada Žgank/Memento
Osrednje ime 50-letnice Jazz festivala Ljubljana je bil John Zorn, ki je delil oder z velikani, kot so Marc Ribot, John Medeski, Jamie Saft, Trevor Dunn, Chris Wood, Cyro Baptista, Billy Martin, Kenny Wollesen in Joey Baron. FOTO: Nada Žgank/Memento
15. 6. 2022 | 08:45
15. 6. 2022 | 09:27
5:31

Debelih šest desetletij je Jazz ­festival Ljubljana prireditev, brez katere si težko predstavljamo poletni utrip prestolnice. Dolgoživost festivala v organizaciji Cankarjevega doma, ki je gostil in domačemu občinstvu predstavil vrsto odmevnih imen iz sveta jazza, kot so Ornette Coleman, Cecil Taylor, Roscoe Mitchell in John Zorn, je prinesla močen utrip na širšem kulturnem področju in nemalokrat požgečkala zavist ljubiteljev glasbe iz ­sosednjih držav.

image_alt
Variacije na temo

Za obračanje v preteklost in trepljanje po ramenih so bolj primerne okrogle izvedbe prireditev, letošnja 63. inkarnacija festivala je usmerjena v prihodnost, iskanje izvirnih pristopov, nagovarjanje in izobraževanje občinstva. Tudi kolcanje po letnem odru Križank, ki je dolgo veljal za obraz festivala, se umirja. Park Sveta Evrope pred Cankarjevim domom je čedalje bolj priljubljeno prizorišče, saj omogoča bolj sproščen in obvladljiv format uživanja v glasbi.

Do zdaj se je na Jazz festivalu Ljubljana odvilo natanko 899 koncertov, med letoma 2003 in 2021 so našteli zavidljivih 78.442 obiskovalcev. Letošnji trije festivalski dnevi, če izvzamemo predfestivalski dogodek odprtja fotografske razstave Luciana Rossettija Note na robu (Note a margine), prinašajo široko paleto glasbenih slogov ter mešanico uveljavljenih imen in obetavnih uveljavljajočih se glasbenikov. Letos bo v okviru festivala prvič izvedena umetniška rezidenca, katere gost bo pianist Miha Gantar.

Žiga Koritnik in nekdanji umetniški vodja festivala Pedro Costa z družino FOTO: Miha Fras
Žiga Koritnik in nekdanji umetniški vodja festivala Pedro Costa z družino FOTO: Miha Fras

​Posebnost programa

Bobnar Hamid Drake bo nastopil v družbi plesalke in vizualne umetnice Ndoho Ange. FOTO: Primož Zrnec
Bobnar Hamid Drake bo nastopil v družbi plesalke in vizualne umetnice Ndoho Ange. FOTO: Primož Zrnec

Če bi morali izpostaviti posebnost letošnjega programa, bi to bilo izrazitejše povezovanje glasbe s plesom, videom in tudi poezijo. Interdisciplinarnost je gotovo ključ do širjenja in poglabljanja vsebin ter združevanja predstavnikov različnih umetniških svetov, ki se sicer ne bi stikali ali križali. V tem duhu pozdravljamo projekt enega od največjih bobnarjev vseh časov Hamida Draka, ki bo 15. junija nastopil v Gallusovi dvorani v družbi izjemne plesalke in vizualne umet­nice Ndoho Ange, ki sicer deluje v Franciji. V četrtek, 16. junija, bo v Parku Sveta Evrope nastopil Kristijan Krajnčan s projektom Med se iskrí v temí, v okviru katerega se mu bodo na odru pridružili plesalci pod koreografsko taktirko njegovega brata, sicer uveljavljenega mladega plesalca Žigana ­Krajnčana.

Ameriška zasedba Irreversible Entanglements, ki bo nastopila v sredo, 15. junija, svojo glasbo tesno povezuje z video vsebinami. Del njihove kreativne družine je pesnica in aktivistka Camae ­Ayewa, ki z odličnimi besedili in pronicljivim pogledom na svet prida skupini svojevrsten družbeno odgovoren značaj in literarni podton. Če se še nekoliko zadržimo pri video vsebinah, velja izpostaviti tudi nastop, ki bo sledil koncertu Irreversible Entanglements – na Trgu republike se bodo ob 22. uri predstavili Rdeča Raketa & Patrick K.-H. & Ivan Marušić - Klif. Gre za slovensko-hrvaško-avstrijsko-ruski ustvarjalni kolektiv, ki uporablja različne elektronske naprave, od računalnikov do modularnih sintesajzerjev ter spremljevalnih ­videoprojekcij.

Jazz festival Ljubljana velja za najstarejši evropski jazzovski festival, leta 2018 je prejel nagrado Evropske jazzovske mreže (Europe Jazz Network), ki je izpostavila njegov vizionarski program. Poleg drzne in sodobne izbire izvajalcev je festival neredko razbijal afroameriško famo jazzovskih glasbenikov ter predstavljal bogato evropsko jazzovsko tradicijo, s poudarkom na vzhodnoevropskem jazzu, ki je bil dolgo skrit in manj znan. Neredki glasbeniki iz nekdanjih socialističnih držav so opozorili nase prav z nastopom na tem festivalu.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine