Brezplačni koncert za vso sosesko

Ljubljanska zasedba Fake Orchestra, ki že četrt stoletja prepleta ljudsko glasbo različnih narodov z jazzom, se je odločila za nenavadno potezo. Obletnico bo proslavila z brezplačnim koncertom za sosede, ki bo danes ob 17. uri pred športno dvorano Tabor. O tem smo se pogovarjali s kitaristom Igorjem Leonardijem in pevko Ano Vipotnik.

Ana Vipotnik je povedala, da so se za tak nastop odločili, ker živijo in ustvarjajo na Taboru. »Doslej smo imeli zelo lepe izkušnje z dvoriščnimi koncerti za sosede v okviru Kavč festivala. Ker se tukaj dobro počutimo, smo rekli, da bomo naredili en malo večji koncert za sosede. Mestna občina Ljubljana je to finančno podprla. V bistvu bo ta dogodek le začetek proslavljanja, ki bo trajalo vse leto. Tukaj se bo proslavljanje začelo, kam nas bo popeljalo, pa ne vemo.«

Koncert se bo začel ob prijazni popoldanski uri predvsem zato, da jih bodo lahko prišli poslušat uporabniki prostora v okolici dvorane, med njimi so tudi upokojenci iz bližnjega doma starejših občanov ter seveda družine z majhnimi otroki in drugi. »Obeta se en tak prijazen sosedski dogodek,« je ­poudarila.

»Vrsta glasbe, ki jo igramo, torej jazz in etno, najbolje deluje v živo, saj je tako tudi nastala,« pravi Igor Leonardi. FOTO: Črt Piksi/Delo

Pet posnetih albumov

Zasedba deluje četrt stoletja in je posnela pet albumov. »Vrsta glasbe, ki jo igramo, torej jazz in etno, najbolje deluje v živo, saj je tako tudi nastala. Nasploh je najboljša glasba v živo, ker se dogaja tukaj in zdaj, samo za prisotne obiskovalce. Od izdajanja cedejev tudi ni več denarja,« je povedal Igor Leonardi.

Jedro zasedbe Fake Orchestra je družinski in glasbeni par, ki se je našel pred leti v skupnem prostoru za vaje pri Ninu de Glerii, takrat­nem basistu zasedbe Fake Orchestra. Ana Vipotnik je bila namreč nadomestna pevka pri Letečih ­potepuhih.

Tudi po štirinajst članov

Pri zasedbi Fake Orchestra je bil vedno prisoten občutek, da si skupina želi postati »real orchestra«, torej neki pravi orkester. »V bistvu je nekaj takega že bilo, saj nas je bilo v zasedbi tudi že štirinajst. To je bilo v časih pred letom 2008, ko je še cvetela živa koncertna scena. Po svetovnem finančnem zlomu pa je koncertna scena močno upad­la. Takrat tudi po pol leta nismo imeli niti enega špila. Mislim, da ni pravega zavedanja, koliko se je takrat glasbena scena spremenila. Posledice finančne krize so naredile glasbeni sceni še večjo škodo od nedavne pandemije.

Ane Vipotnik poje kar v sedemnajstih jezikih FOTO: Črt Piksi/Delo

Poje v sedemnajstih jezikih

Zasedba prepleta predvsem jazz z ljudsko glasbo. Za oboje sta značilna bolj svoboden pristop k izvedbi in veliko improvizacije. To pa zato, ker je jazz tako ali tako improvizacija, je povedal Leonardi. »Mi smo slovenske ljudske pesmi priredili tako, kot smo jih slišali iz besedila. Slovenska ljudska glasba namreč ni tirolska, kot to nekateri propagirajo. Ima še druge inštrumente poleg harmonike in je zvočno zelo bogata.«

Posebnost zasedbe je tudi petje Ane Vipotnik, saj ta poje kar v sedemnajstih jezikih. »Ko smo nastopali na različnih prizoriščih in ob različnih priložnostih, je bilo velikokrat treba prilagoditi repertoar tem dogodkom. Če je nekdo imel goste iz Portugalske, so si zaželeli kako pesem v portugalščini … in tako naprej. Eden od največjih izzivov je bil indijski jezik, ko sem pela ob 150. obletnici Gandhijevega rojstnega dne. Pojem v kar nekaj afriških jezikih, ker sem tudi članica afriškega pevskega zbora Sankofa. In seveda v vseh jezikih tudi razumem, kaj pojem, ker sicer pesmi ne bi znala interpretirati.«