Globalna glasbena povezanost

Danes ob 20. uri bo v Štihovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega­ doma tradicionalni decembrski akustični koncert skupine Fake Orchestra, ki bo tudi tokrat imel poseben program in posebne goste. O tem, kaj so nam pripravili,­ smo se pogovarjali s pevko in ­kitaristom skupine Ano Vipotnik in Igorjem Leonardijem.
 

Z zasedbo Fake Orchestra že nekaj let pripravljate decembrske koncerte v Cankarjevem domu, ki so v Štihovi dvorani zelo intimni, kot bi povabili goste v svojo dnevno sobo.

Ana Vipotnik: To bo že šesti koncert v tej dvorani Cankarjevega doma. Občinstvo rado pride sem na tako oseben koncert, ki je res skoraj tak kot v dnevni sobi. Vsako leto skušamo pripraviti nekaj novega.
 

K sreči vas ni nikoli zamikalo, da bi se lotili božičnih pesmi in napevov. Imate sploh kakšen odnos do teh?

Globalno!

Ana Vipotnik: (Smeh.) Ne, mislim, da nas kaj takega res ne zanima. Po drugi strani je vsa ta božičnost, vključno z glasbo, skomercializirana do neprepoznavnosti osnovne sporočilnosti. Temu se v našem programu načrtno izogibamo.
 

Prejšnja leta ste pripravili program, ki je med drugim temeljil na balkanski glasbi. Lani smo slišali obilico prekmurskih pesmi. Kako se odločite, kaj boste uvrstili v program?

Ana Vipotnik: Spomladi začnemo razmišljati, česa bi se tokrat lotili. Potem se o tem pogovarjamo v skupini. Doslej smo še vsako leto pripravili nov program za decembrske koncerte. Ne vem, ali bomo lahko nadaljevali tak tempo programov.
 

V svoji zvočni skrinji imate vedno veliko pesmi …

Ana Vipotnik: Seveda, to ni problem. Zahtevneje je iz tega oblikovati celovit program.
 

Letos ste pripravili program ­Global Unity.

Igor Leonardi: Tokrat bi radi glasbeno spregovorili o planetarni povezanosti. Imeli bomo glasbene goste iz Indije, Gvineje in Kube. Ne obstajajo le globalno segrevanje, globalna kriza in globalna trgovinska vojna, temveč tudi globalna glasbena povezanost. To je osnovna humanistična ideja, ta enotnost. V glasbi se da pokazati, kako to v resnici deluje.


 

Imeli boste kar nekaj gostov. Kdo so in kako ste se našli?

Igor Leonardi: Gvinejski tolkalist Mohamed Med Camara, ki igra predvsem na balafon, je poročen s Slovenko, živi in dela pa v Franciji. Prihaja iz družine griotov, tradicionalne glasbene družine iz Zahodne Afrike, in je že v mladosti dobil državno priznanje – zlate roke Gvineje. Z nami bo še klasični indijski violinist Sharat Chandra Srivastava, ki že vrsto let prihaja v Slovenijo in ima tukaj veliko glasbenih prijateljev. Je izobraženi violinist, ki igra klasično indijsko glasbo in veliko sodeluje z jazzovskimi in jazzovsko-rockovskimi zasedbami po Evropi. Spoznal sem ga poleti v Los Angelesu ter ga povabil v goste na naš decembrski koncert.
Tretji je naš kubanski Slovenec Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta, ki je redni član skupine Fake Orchestra. Zanimivo je, da je tudi on klasično izobraženi violinist, ki je v Havani diplomiral na konservatorju za komorno glasbo in začel profesionalno igrati tolkala šele v Sloveniji.
 

Tudi sami ste pred leti potovali po Afriki. Kakšne glasbene izkušnje ste si tam nabrali?

Igor Leonardi: Afrika je zibelka človeštva, tam so izumili glasbo. Melodija in ritem sta dala homo sapiensu posebno moč. Z ritmom se lahko organiziraš. Glasba izhaja iz Afrike, tudi veliko modernih popularnoglasbenih stilov temelji na tej glasbi. Blues in jazz, iz katerih so se razvili pop, funk, soul oziroma vsa popularna glasba, večina zahodne glasbe je spoj afriške in evropske glasbene tradicije.
Ko sem potoval po afriških deželah, sem v njihovi tradicionalni glasbi zaslišal prvine jazza, ki sem se ga učil. Glasba je jezik in iz tistih krajev prihaja ta govorica. To so vsem znani skupni pravzorci.
 

Taki glasbeni pravzorci so ­povsod?

Igor Leonardi: Take pravzorce je mogoče najti tudi v indijski glasbi, saj je to zelo stara kultura. Indijska klasična glasba lahko zveni kot rock'n'roll, če poslušaš te ­melodije in ritme. Čeprav bomo imeli glasbeno združenje Indije, Afrike, Slovenije in Kube, nam vse te glasbe niso tako tuje, kot bi lahko pomislili ob prvem poslušanju.
Koncert bo imel raznolik ­mednarodni program. Pripravljamo ga v sodelovanju z indijsko ambasado v Ljubljani, kajti letos ­mineva 150 let od rojstva ­Mahatme Gandhija. Prosili so nas, da naredimo priredbo neke nabožne pesmi, ki jo je Gandhi rad ­poslušal. Izvedli so globalni projekt, v okviru katerega so v ­številnih državah naredili priredbo te pesmi in posneli video. Pomagali so nam tudi pri tem, da je lahko prišel Sharat Chandra Srivastava in bomo to skladbo premierno predstavili na nocojšnjem koncertu.