Opera Tosca, ki jo je Giacomo ­Puccini ustvaril leta 1899 za Gledališče Costanzi, je skladateljevo­ peto delo, nastalo po francoski literarni predlogi – v tem primeru­ po motivih priljubljene drame La Tosca (1887) Victoriena Sardouja, vezane na zgodovinski kontekst napoleonskih vojn. Zaradi Puccinijeve slave je imela premiera opere status dogodka na državni ravni; udeležila sta se je tudi italijanska kraljica Margareta in predsednik vlade ­Luigi Pelloux.

Vsebino drame Victoriena Sardouja, ki je v drugi polovici 19. stoletja veljal za enega od bolj priljubljenih dramatikov francoskega gledališča, sta v italijanske verze prevedla libretista Luigi Illica in Giuseppe Giacosa, čeprav je bil zlasti slednji skeptičen, ali bo to sploh mogoče.

Tosco je režiral Pier Francesco Maestrini, ki je za Japonsko operno fundacijo v Tokiu uprizoril več kot sto del, dirigiral bo Simon Krečič, umetniški in glasbeni direktor Opere SNG Maribor. FOTO: Tiberiu Marta

Pravice za glasbeno uprizoritev drame, v kateri je nastopala tedaj največja diva evropskega gledališča Sarah Bernhardt, je italijanski glasbeni založnik Giulio Ricordi sprva zagotovil Puccinijevemu konkurentu, skladatelju Albertu Franchettiju, ki je tudi angažiral Illico za pripravo libreta. Toda osebni angažma in Puccinijevo druženje s Sardoujem sta prispevala k temu, da je dramatik odstopil od pogodbe z založbo Ricordi, ta pa je po Franchettijevi privolitvi za stvaritev nove opere lahko končno angažirala Puccinija.

Giacomo Puccini je, kot poudarjajo organizatorji, z »velikopotezno orkestrsko govorico, ki jo nekateri muzikologi primerjajo z wagnerjanskimi postulati neskončne melodije in vodilnih motivov, dosegel nov vrh umetniškega izraza, ki je veliko bolj kot v pričakovano liričnost usmerjena v dramatično ekspresivnost, podobno poznejšemu verizmu«.

Prav to je bil vir nezadovoljstva založnika Ricordija, ki je v tretjem dejanju pričakoval več monstruoznih pevskih točk, zaznamovanih s puccinijevskim sentimentom. Toda Puccini je imel drugačno umetniško vizijo, dodajajo, vizijo, ki »ni toliko hlastala po tradicionalni operni megalomanskosti in grandioznosti, ampak se je posvetila natančnemu razpiranju kompleksnih psiholoških likov in njihovih medosebnih razmerij, razpetih med ljubeznijo in sovraštvom, zavistjo, korupcijo ter voljo do politične moči«.

Tosco je režiral Pier Francesco Maestrini, ki je za Japonsko operno fundacijo v Tokiu uprizoril več kot sto del, dirigiral bo Simon Krečič, umetniški in glasbeni direktor Opere SNG Maribor. FOTO: Tiberiu Marta

Tosco bo v okviru Ljubljana Festivala in v produkciji Opere in Baleta SNG Maribor režiral Pier Francesco Maestrini, ki je za Japonsko operno fundacijo v Tokiu uprizoril več kot sto del. Dirigiral bo Simon Krečič, umetniški in glasbeni direktor Opere SNG Maribor.

Nastopili bodo tenorist Dušan Topolovec, baritonist Sebastijan Čelofiga in basist Valentin Pivovarov, v glavnih vlogah pa sopranistka Rebeka Lokar, ki je po študiju v rodnem Mariboru izpopolnila pevsko tehniko pri italijanskem baritonistu Mauru Augustiniju, nato pa leta 2005 v Operi SNG Maribor debitirala z vlogo Clotilde v operi Norma, ameriški tenorist Jonathan Tetelman, ki je že na lanskem festivalu osupnil občinstvo na koncertu z baritonistom Ludovicom Tézierom in bo na gostovanje prišel iz Metropolitanske opere v New Yorku, ter srbski baritonist Željko Lučić, ki se je izobrazil pri svetovno priznani mezzosopranistki Biserki Cvejić in slovi po vodilnih vlogah v številnih Verdijevih operah.