Uvod v častno gostovanje s ščepcem škandala

Na slovesnem odprtju­ 75. Frankfurtskega knjižnega sejma je bilo veliko pozornosti namenjene Sloveniji in slovenski­ kulturi. Na odru so se zvrstili­ predsednica Nataša Pirc Musar, pesnica Miljana Cunta in filozof Slavoj Žižek, ob nastopu slednjega pa se je zgodil incident, saj je gosta dvakrat iz občinstva prekinil nemški politik.

Za branje na višji ravni je nujen miselni napor

Predsednica Nataša Pirc Musar je slovesni nagovor začela z ugotovit­vijo, da je knjiga v središču kulturnega zavedanja Slovencev: »Svojo identiteto namreč temeljimo na slovenskem jeziku, ki ga v naši nacionalni zavesti tesno povezujemo s knjigo. Ne s katerokoli knjigo, ampak s prvo tiskano knjigo, ki je izšla leta 1550 v slovenskem jeziku.« V nadaljevanju je med avtorji, ki so pritegnili pozornost tujih založnikov in so njihove knjige napolnile slovenski paviljon na sejmišču, omenila Draga Jančarja, Slavoja Žižka, Erico Johnson Debeljak, Almo Karlin, Majo Haderlap in Borisa Pahorja. Slovenska predsednica je v govor vpletla tudi pomenljiv podatek: »Frankfurtski knjižni sejem je ključni dogodek, na katerem založniki najdejo nove avtorje in obratno. Slovenski jezik je tu prisoten več kot štiristo let, ko je bil leta 1592 v sejemski katalog vpisan štirijezični slovar, ki je poleg nemščine, italijanščine in latinščine vseboval tudi ­slovenščino.«

Nemška ministrica za kulturo Claudia Roth je na slovesnosti ob odprtju sejma o slovenskih avtorjih povedala: »Zelo sem vesela, da je toliko slovenskih avtorjev in avtoric tukaj v Frankfurtu, da nam bodo omogočili vpogled v različne perspektive: tradicionalno, sodobno, raznoliko, slovensko in tipično evropejsko. In vesela sem, da bo ta sejem prispeval k temu, da bo v nemške knjigarne prišlo še več slovenskih knjig. Posebej bi se zahvalila tistim, ki omogočajo, da nam je literarni jezik sploh dostopen, to so prevajalci in prevajalke.«

Slovenski avtorji in avtorice, ki so na sejmu izpostavljeni. FOTO: Andrej Predin

Slavoj Žižek dvakrat prekinjen med nastopom

Frankfurtski knjižni sejem se na slovesnem odprtju ni mogel izogniti politiki in političnemu: zaradi odhoda v Izrael je v zadnjem trenutku odpovedal udeležbo nemški kancler Olaf Scholz, v začetni debati so se nemški gostje na odru  – med njimi tudi direktor sejma Juergen Boos, župan Frankfurta Mike Josef, deželna ministrica za izobraževanje, znanost in kulturo Angela Dorn in predsednica borznega združenja nemških založnikov in knjigotržcev Karin Schmidt-Friderichs – skladno s trditvijo, da sejem omogoča, da so zmeraj vsi slišani, zapletli v pogovor o Palestincih in Izraelcih v Frankfurtu, slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je del govora posvetila terorizmu in nasilju v Gazi, Slavoja Žižka pa je med nastopom na slovesnosti dvakrat prekinil domnevno deželni politik.

Frankfurtski sejem: Juergen Boos miri z novo izjavo

Slovenska predsednica je v govoru omenila: »Žalosti me, koliko spopadov je po svetu. Najmanj petinpetdeset. Nekateri trajajo že desetletja. Eden med njimi, v Gazi, živi z nami tudi tu, v Frankfurtu. Pokol, ki ga je izvedla teroristična organizacija Hamas … Ob tem sem zgrožena in ne izpustim priložnosti, da ga ne bi obsodila. Vendar si želim biti ob tem jasna še o nečem. To, kar vidimo v Gazi, je tudi napad na človekovo dostojanstvo. Scenarij, ki se napoveduje in deloma že uresničuje, me skrbi. Število žrtev, ki so davek brezumju nasilja, raste. Tudi otroci so med njimi. To je nesprejemljivo.« Za te besede je slovenska predsednica iz dvorane prejela aplavz.

Slavoj Žižek, ki je na začetku nastopa ob aplavzu občinstva v dvorani Harmonija frankfurtskega kongresnega centra opozoril, da na koncu njegovega razpravljanja občinstvo morda ne bo ploskalo, se je najprej lotil logotipa slovenskega častnega gostovanja, o katerem je navrgel, da s satovjem aludira na totalitarno urejenost, potem pa je v razpravi opozoril, da nihče od govorcev pred njim, razen slovenske predsednice, ni omenil Palestincev, vsi so razpravljali le o Izraelu in Hamasu. Žižek je povedal, da je ponosen na udeležbo na knjižnem sejmu, saj knjige potrebujemo bolj kot kadarkoli, v debatah o nasilju v Gazi pa je opozoril, da so tisti, ki poskušajo analizirati stanje in zapleteno ozadje, takoj obtoženi podpiranja ali opravičevanja Hamasovega terorizma. Žižkov nastop je prekinil neznani moški, lokalni politik Uwe Becker (Krščansko demokratska unija, CDU), komisar za antisemitizem v deželi Hessen, ki je slovenskemu filozofu očital, da ne more primerjati izraelskega in Hamasovega nasilja, saj da s tem krivdo relativizira, vendar se Žižek s tako interpretacijo ni strinjal.

Književni listi v Frankfurtu FOTO: Andrej Predin

»Prvi odzivi so zelo dobri, imamo odličen paviljon, imamo odlično razstavo knjig, imamo odličen program. Zakuhali smo manjši škandal na odprtju, tako da mislim, da je vse tako, kot mora biti,« je za Delo po odprtju sejma povedal sokurator predstavitve Slovenije v Frankfurtu Miha Kovač.

Nato smo se preselili v slovenski paviljon, ki ga je uradno odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko. »Moram reči, da sem res počaščena, da sem ministrica in imam čast odpreti slovenski paviljon. To je rezultat mnogih let, še preden se je vedelo za imena sodelujočih avtorjev slovenske literature.« Poudarila je, da gre za največji mednarodni dogodek na področju literature v zadnjih tridesetih letih. »Vse nas prevevajo močna čustva, da smo lahko tu, da smo večkrat slišali jasno artikulirano slovensko besedo, poezijo, prozo, različne misli, mnogoterosti našega prostora in, konec koncev, da smo danes v tem res čudovitem paviljonu, ki ima tudi močno simbolno sporočilo, to je, Slovenija kot dežela knjige, dežela jezika in hkrati tudi trajnostno naravnana, moderna država.«