Alamut – grad, roman, koncert

Kot uvod v koncert skupine Laibach v Frankfurtu, na katerem bo skupina s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod vodstvom Navida Goharija, Teheranskim zborom Human Voice ensemble, orkestrom harmonikark AccordiOna in vokalno skupino Gallina izvedla simfonično delo Alamut, so poznavalec skupine Uwe Schütte, orientalistka Verena Klemm in profesor Miran Košuta publiki na sejmu približali roman Vladimirja Bartola.

Miran Košuta je publiki v pogovoru, ki ga je moderiral Miha Kovač, razložil ozadje nastanka romana, ki je bil podlaga za simfonično delo: misel o romanu je Bartol dobil leta 1927 na improviziranem literarnem večeru v Parizu, ko mu je Josip Vidmar razkril v delu Marca Pola zgodbo o starcu z gore, voditelju ismailske ločine Asasinov z danes porušenega gradu Alamut nedaleč od Teherana. 24. julija 1938 je zanosno zapisal v dnevnik: »Ob tri četrt na šest dovršil Alamut. Zadovoljen. Po Alamutu bom nesmrten.« Roman metafora, prispodoba dobe diktatorjev, je izšel pri Modri priti v Ljubljani.

O Bartolovem Alamutu so spregovorili (z leve) Uwe Schütte, Verena Klemm, Miran Košuta in Miha Kovač. FOTO: Sabine Felber

Verena Klemm je povedala, da je Alamut zelo orientalistično delo, kar pomeni, da uporablja stereotipe, zunanje poglede na Orient, a gre za različico orientalizma, v kateri je avtor uporabil klišeje, da bi prikazal tuji, eksotični svet, prepoznavni so motivi, ki so jih v Evropo prinesli križarji. Bartolov roman je tudi po njenem mnenju mefafora njegovega časa, Hitlerja in Mussolinija, a s humanističnim sporočilom.

Schütte je dodal, da je Laibach popularno-kulturni fenomen, ni pa pop skupina, morda je najbolje reči, da gre za umetniški kolektiv z željo ustvariti celostno umetnino, ki glasbo povezuje s podobami, nastop pa je performans, v katerem zaživijo kot umetniški stroj. Schütte je še dodal, da je vstaja v Iranu onemogočila načrtovano teheransko izvedbo Alamuta. Ljubljanska je bila lani jeseni.