Vstajenje mučenika ali poveličevanje zla

Arthurja Flecka oziroma Jokerja­ ­režiserja Todda Phillipsa, ki ga ­upodablja Joaquin Phoenix, je te dni v Sloveniji­ gledalo kar 18.000 gledalcev. Velikansko gledanost film Joker dosega tudi drugod po ­svetu, hkrati pa povzroča silovite odzive in odpira številna vprašanja. Gre za zgodbo o enem od najbolj znanih in zloglasnih negativcev.

To ni Gotham in tudi ne Joker, kakršna poznamo s tiskanih strani ali zaslonov. To je izvirni prikaz porekla in preobrazbe tega ­zloglasnega lika, pripoved o nemirnem človeku z družbenega roba, ki je kakor njegovo mesto in verjetno tudi zaradi tega čedalje bližje breznu. Arthur Fleck se trudi, da bi našel svoj prostor pod soncem v Gothamovi ­nepravični družbi. V želji, da bi vsaj v nečem uspel, se preizkusi kot stand up komik, toda zdi se, da je vedno predmet posmeha. Ujet v ­cikličnih fazah upanja in brezupa sprejema eno slabo odločitev za drugo, kar pripelje do groznih dogodkov v tej alegorični študiji značaja.

Družbeno odgovoren ali neodgovoren

Medtem ko režiser in soscenarist Phillips upa, da bo film spodbudil nujne razprave o orožju, nasilju in odnosu do duševno bolnih ljudi, je poleg hval deležen negativnih ocen; nekateri so ga razglasili za mojstrovino, drugi za spodrsljaj leta. Film bi lahko spodbudil nasilje, pravijo slednji, kakor se je zgodilo leta 2012 med projekcijo filma o Batmanu Vzpon Viteza teme, v katerem je glavni negativec prav tako Joker. Takrat je 31-letni James Holmes, oblečen v Jokerja, streljal na obiskovalce kina v Koloradu in ubil dvanajst ljudi.

Phillipsu očitajo, da je posnel družbeno neodgovoren film. Skrb vzbuja predvsem v ZDA, kjer so premierne projekcije dodatno zaščitili z varnostniki in kjer se občinstvo odziva na poseben način. Neki mladenič je glasno navijal in ploskal po vsakem uboju v filmu, zaradi česar je tretjina gledalcev pobegnila iz prepolne dvorane na Times Squaru v New Yorku. V kalifornijskem mestu Huntington Beach so v nekem kinu odpovedali dve projekciji, potem ko so dobili anonimno grožnjo. V nekaterih zveznih državah so prepovedali gledalcem, da bi prišli oblečeni v klovna kot glavni lik.

Izguba razuma

Pred gledalci je film, ki poteka v izmišljenem mestu v osemdesetih letih in priliva olja na ogenj kolektivne psihoze današnjega sveta ter se odraža kot norost posameznika in celotne družbe. Od leta 2012, ko je mladenič kot Joker streljal na ljudi, je številne Američane tako kot Arthurja v filmu zapustil razum, v roke so vzeli orožje ali bili kako drugače nasilni, zato je upravičena bojazen, da bi Joker labilnejše nagovoril k nasilju. »Sem tak samo jaz ali je čedalje večja norišnica zunaj,« vpraša Joker psihiatrinjo, ki omeni »težke čase«.

Glavni lik se v filmu joka in smeje, zdi se, da jok prihaja iz njega skozi smeh, in obratno. Joče od smeha in se smeje od solz. »Mislil sem, da je moje življenje tragedija, zdaj vem, da je klinčeva komedija,« reče Joker v filmu.

O resnosti situacije govori tudi to, da je FBI opozoril lokalne policiste, naj spremljajo objave na družbenih omrežjih, ki so povezane s filmom. Agenti FBI, ki po službeni dolžnosti spremljajo družbena omrežja, so posebej opozorili, da bi film lahko navdihnil napade moških, ki živijo v neprostovoljnem celibatu in za to krivijo ženske. Tudi Arthur proti svoji volji živi kot celibatnik. Film nekateri kritiki tudi povezujejo s tako imenovano kulturo incela (okrajšava angleških besed involuntary celibates). Pojem se nanaša predvsem na moške, ki ne morejo uresničiti spolnega ali ljubezenskega odnosa, zaradi česar so jezni in mizogini.

Zaradi odzivov je producent ­filma Warner Bros. objavil sporočilo, da film nikakor ne podpira nasilja, glavni igralec Joaquin Phoenix pa je skušal pomiriti ­napetosti s ­prošnjo, naj ljudje najprej ­pogledajo film, preden si ustvarijo sodbo o njegovem sporočilu.

Za kritike je najbolj sporno to, da so Jokerjevi zločini uokvirjeni v njegovo žalostno življenjsko zgodbo – pomanjkanje ljubezni, travme iz otroštva, prikrajšanost ...

Ocena R

Noben drug zlikovec, proti kateremu se Batman bori, bodisi v stripu bodisi v romanu, se ni toliko zasidral v občinstvu kot Joker. Tudi zato so se takoj, ko je film prišel v kina, pojavila opozorila o pretiranem nasilju in možnih posledicah. Dejstvo, da je to prvi film o Batmanu, ki ima oceno R, kar pomeni, da ni primeren za občutljive na nasilje in mlajše, govori samo zase. Nasilje v njem je, in čeprav je v nekaterih trenutkih več kot eksplicitno, ga ni toliko, kolikor ga je morda bilo pričakovati.

Joaquin Phoenix je izjemno prepričljiv psihopat, za vlogo se je pripravljal tudi s preučevanjem političnih ubojev, da bi prodrl v ume atentatorjev, medtem ko je histerični smeh vadil ob posnetkih ljudi s psevdobulbarnim sindromom. Na začetku se gledalcem Joker smili, z njim se je mogoče poistovetiti kot z običajnim mladim človekom, ki ima v življenju smolo. Ko se njegova norost vse bolj izraža, so gledalci jezni nanj in se ga bojijo.

Lik Jokerja, ki se je prvič pojavil v stripu leta 1940, je v tem filmu nesrečni človek iz mesa in krvi, na neki način tudi poosebljenje klica k uporu proti velikanski razliki med bogatimi in nedotakljivimi na eni ter revnimi z družbenega roba na drugi strani. Joker se ni rodil zloben, takšnega so ga naredili okolje, družina in družba. Avtor filma podrobno prikazuje sestav­ljanko psihičnih stanj, skozi katera gre neustrezno zdravljen in od socialnih služb pozabljen duševno bolan človek. Jokerja ne portretira samo kot fizično bolnega človeka, ampak tudi kot družbeno zgubo. Zato je Phillipsov Joker lik, ki ga gledalec nujno ne obsoja, ampak z njim lahko celo sočustvuje. Zaradi tega nekateri vidijo v filmu politično sporočilo o svetu, v katerem so zagospodarili brezčutnost, tlačenje šibkejših, ekonomski in politični problemi. Glavni očitek filmu je, da je ta svet ustvaril kultnega negativca, ki se bori za zlo in ne za dobro.